Avtorska poezija, proza in ostala avtorska besedila
 
KazaloKazalo  Registriraj seRegistriraj se  Prijava  Založba Literarni valZaložba Literarni val  
Latest topics
» PREKMURJE
by marko vitas Yesterday at 19:41

» VITEZ
by marko vitas Yesterday at 19:31

» Ne oziraj se v slovo
by Vasja Belšak - Tihi Don Čet 15 Jun 2017 - 17:07

» LEDENA TRGATEV - v prednaročilu
by marko vitas Čet 1 Jun 2017 - 16:59

» Jan
by Viky Tor 23 Maj 2017 - 10:57

» Literarno-glasbeni večer z Nušo Ilovar
by Nuša Ilovar Sre 17 Maj 2017 - 12:41

» Čas je
by Vasja Belšak - Tihi Don Sre 10 Maj 2017 - 19:44

» THE BOOK OF ELI
by Saša Atanasov Pet 5 Maj 2017 - 10:37

» Zate
by Viky Pet 5 Maj 2017 - 4:50

» VERZ IN POEZIJA
by nevenka Pet 28 Apr 2017 - 8:33

» MED TOLIKO RASTLINAMI
by nevenka Pet 28 Apr 2017 - 8:24

» Saša Atanasov
by Saša Atanasov Tor 18 Apr 2017 - 8:41

» VOLK
by Saša Atanasov Sob 15 Apr 2017 - 18:56

» JESEN 3
by Saša Atanasov Tor 11 Apr 2017 - 15:02

» NOVI SVET 3 (ZA NJO ...)
by Saša Atanasov Sob 1 Apr 2017 - 18:03

» POTRT
by Saša Atanasov Čet 30 Mar 2017 - 20:02

» MODREC
by Saša Atanasov Tor 28 Mar 2017 - 10:50

» NEBULOZA 18
by Saša Atanasov Ned 26 Mar 2017 - 16:49

» NI VEDELA ZAME ...
by Saša Atanasov Pet 24 Mar 2017 - 16:10

» PLANINSKI RAJ
by Saša Atanasov Sre 22 Mar 2017 - 15:37

» ZABUČALE GORE
by Saša Atanasov Tor 21 Mar 2017 - 9:04

» SKRITA LOŽA
by Saša Atanasov Ned 19 Mar 2017 - 18:47

» Sem to kar sem in na to sem ponosna
by Kristina Veras Brzin Ned 5 Mar 2017 - 21:26

» VILA IN SIROMAK
by Kristina Veras Brzin Ned 5 Mar 2017 - 21:20

» V FEBRUARJU
by Kristina Veras Brzin Ned 5 Mar 2017 - 21:14

» OCEAN 2
by Saša Atanasov Sob 25 Feb 2017 - 22:02


Share | 
 

 Robert Simonišek - Potopljeni Katalog

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
Knjižni molj

avatar

Male
Število prispevkov : 159
Starost : 57
Kraj : administracija
Datum registracije : 08/04/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Robert Simonišek - Potopljeni Katalog   Ned 2 Maj 2010 - 14:41


Piše: Petra Koršič
Robert Simonišek se je rodil v Celju leta 1977. Dokončal je študij filozofije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti. Med študijem je opravljal različna dela.
Leta 2003 je v zbirki Prišleki objavil pesniški prvenec Potopljeni katalog. Redno je kot pisec poezije, recenzij, literarnih in likovnih kritik sodeloval s številnimi literarnimi revijami in časopisi (Mentor, Literatura, Ampak, Finance). Njegove pesmi so bile brane na RSL in na Radiu Študent. Sodeloval je na mnogih branjih in reprezentacijah generacije mlajše slovenske poezije. Na oddelku za umetnostno zgodovino je vpisal podiplomski študij na temo moderne slovenske arhitekture. V zadnjem času se je individualno posvečal problemu evropske secesijske arhitekture v Ljubljani in povezav z Dunajem okoli 1900. Je intenziven bralec, poznavalec in ljubitelj romanov, poetik svetovne klasične ter sodobne literature in filozofije. Posluša vse glasbene zvrsti in poskuša v njih poiskati le najboljše zvočne pokrajine. Rad potuje v nove kraje, kolesari, plava in fotografira. Želi si obvladati čim več jezikov in se preizkusiti v prevodih. V zimskih mesecih pogreša morje in drevesa, oblečena v temno zeleno barvo. Trenutno živi v Ljubljani v okolici Bežigrada.

S štirimi verzi, objavljenimi leta 1999 v Primorskih srečanjih, je Simonišek nakazal svojo poetiko, glasijo se: ''Počasi, a zanesljivo se premikajo skladi vame / Dobivajo nova imena / Pozabljena imena vsakdanjih malenkosti / In ciklov ponovno iščejo pribežališča v meni''. V te verze je vtkana samoanaliza, namreč prav vsakdanje malenkosti dobivajo v verzih Robija Simoniška, ki svojo poezijo gradi na glagolu ozavestiti, nova imena. In s tem nove razsežnosti. Malenkosti vsakdanjika v pesmih ustvarjajo nove pokrajine. In to ostane stalnica tudi v prvencu Potopljeni katalog.

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://www.literarnival.si
Knjižni molj

avatar

Male
Število prispevkov : 159
Starost : 57
Kraj : administracija
Datum registracije : 08/04/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Robert Simonišek - Potopljeni Katalog   Pon 17 Maj 2010 - 20:12

Za pokušino:
Teden infinitiva


(Robi Simonišek, pesem iz zbirke Potopljeni katalog, 2003)

Pisati. Sprehoditi se ob reki. Vzletavanje rac. Krogi
na vodi, vijuge dreves, klopi v geometriji, ki jo dobro
poznam. Je čas odpiranja. Držati občutek za resničnost.
Izvreči občutek za resničnost. Dvojni izklop. Iti v hišo in
Poslušati vodo, kako teče po ceveh, čutiti, kako se toplota
hrbta širi in širi do celic. Sedeti v svojem naslonjaču, ki ga
plačujem. Odpreti revijo in poiskati novo besedo. Hiša iz
besed mora rasti in se podreti.

Energija, ki nam je dana, je zato, da se pretaka.
Svetloba sredi tuje hiše, kjer se sklanjam nad svojo
senco in prosto pišem, mi presvetlo telo. Storž smreke
sestavljen in razlomljen na mizi, ko se mesto zabrisuje
v meni. Moje srce se ustavlja in se ponovno požene.
Prižgati kadilo, ki je ples ženske sredi dneva, o kateri
razmišljam, ki je ples misli in roja čebel v parku.
Somerna distanca. Izvzetje. Od tega, kar je zunaj,
in od tega, kar je moje. Postelja sredi dneva, na katero
padem kot bojevnik in spanec, ki se pojavi ter izgine.
Potopljen spanec med veke, da se mi uredijo misli.
Dolg spanec v prostore praznine, v hodnike spomina,
v črne cevi vranjega podzemlja in rahel spust nazaj.

Odhajati in prihajati. Vlak sredi tirnic med drugimi
tirnicami, ki se križajo v mojem pogledu. Biti stezosledec,
ki oblikuje svoje misli. Gledati in se pogajati s svetom.
Biti na poti k domu in se vračati. Premikanje je ena izmed
glavnih nalog ljudi. Dan sredi mojega balkona s Pazom,
iz katerega dobivam asociacije, dan v letu s prostim
naštevanjem, ki prihaja iz mene kot rima: cerkev,
vinograd, hrib, požgan Rim, horizont, luč. Sesti v avto
in se odpeljati. Nekdo vzame sadiko in jo zasadi v zemljo.
Med mano, ki to gledam, in njim je daljava časa, ki naju
zbližuje. Nekdo prinese oblačila in jih položi pred mano.
Dan sredi dneva, ki ga razpoznavam s tem, ko gledam in
si določam, v čem je razlika.

Sredi ulice te srečam in ne vem, kaj naj se pogovarjam
s tabo. Potem ko se veter umiri, sedeva k mizi in
opazujeva nianse sivih barv. Med stranmi knjig in
vonjem rož odraščava. Jungova nasprotja med ognjenimi
in zračnimi znamenji se zarisujejo med luči, ko se
pomikava med stebri noči. Zemlja in zrak se razbijata
vpogledih, ko se sprehajava med izložbami. Prostori
se nama izmikajo in novi se vrstijo kot na potovanju.
Na Matissovih krožnikih, kjer si pripravljava popoldneve,
se zarisujejo tople in hladne barve.

Dan v hiši med hladnimi stenami in poslušanjem pribora
in televizijskim programom, dolg dan s svetlobo diamanta,
ki reže kruh na na mizi, dan med čebulo in pomarančami,
med limono in sladkorjem. In morje travnikov kipi čez moje
oči. In njena žalost ni moja žalost, ampak je njeno veselje
moje veselje. S pisavo ustaviti tok misli, edino s pisavo.
Monolog in dialog naj bosta vedno v menjavi. Bobnenje iz
garaže in zvok kosilnice, prestrižen in ujet v moj sluhovod.
Dlje v notranjost.

Rasti. Rasti, ker tu, kjer si sam, ni konca. Sredi
nekega temnega gozda, ki ga ne znam ubesediti,
se znajdem, sredi hladnih senc, ki so jih zapustili
junaki iz mitologij, sredi rahlega vetra, ki mi uklanja
gibanje, sredi kamnitih pročelij hrastov, sredi veveričjih
skokov, sredi glasov kukavice, sredi pomladi, ki me
razdvaja na polovico, sredi poslušanja Nirvane, ko ležim
z dlanmi, obrnjenimi v nebo, sredi polja, ki ga je preoral
kmet in so ga zadušila nagubana kolesa traktorjev.

Vse te barve sveta, ki me preplavljajo, se stapljajo.
Vzpenjati se po vrhuncu dneva, ko je sonce najvišje.
Popoldne. Vrh, ki ga doživljam okoli kozarca vode in
šumečega papirja čokolade. Čakati. Med dnevom in nočjo.
Med tvojim in mojim imenom. Vir energije se podre kot
gora peska in zopet zraste v načinu pisave. Pogovor.
Z vsakim posebej. Vzpon po lestvici poševnega dne, ko
se moja duša dviguje in pada nazaj v praznino.

Drugi dan sredi dneva, ki me zajame. Okrog uničenega
cigareta in kozarcev rdečega vina, z bolečino sredi trebuha,
z vročino na čelu, notri v parku med umazanimi pročelji hiš.
Med ljudmi z urami, tempiranimi kot atomske bombe,
med ljudmi z avtomobili, ki proizvajajo bencin v pljuča,
ki umirajo sebe in druge z neumnimi vprašanji za smeri.
Blizu reke, ki se spušča iz gorskih kotanj, se ustalim in
poslušam dušenje glasov. Blizu pokopališč in spomina na
uroke prednikov se učim prebivati. Sredi mrtvašnic tega
mesta, kjer živimo in čakamo, se dogajajo naša življenja.

Medtem ko oblaki jezdijo naokoli in se obzorje zakriva,
medtem ko sestra spi in njeno telo raste kot vrtnica v dlani,
medtem ko drugi hodijo in brlijo kot pridne in neučinkovite
mravlje, medtem ko si praskam krvavo bolečino iz oči in si
izkopavam grozo in jo mečem stran od sebe kot oblačila,
medtem ko prodajam avto in drugi prodajajo mene po
zemljevidu duš, medtem ko se lupim iz pomaranč in vse
neizgovorjeno ostaja za mano, medtem ko krožim med
kozarcem vode in šivanko, med odprtimi in zaprtimi okni,
sam sredi nekega trenutka, okoli katerega je drugi trenutek,
živeti življenje soseda, ki kosi travo, živeti življenje starca,
ki sedi pred hišo in pozablja življenje, živeti življenje otroka,
ki je shodil in se pognal proti svetu, živeti življenje sebe in
drugega in vseh, dokler ti dnevi ne prerastejo zavesti kot
bršljan.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://www.literarnival.si
 
Robert Simonišek - Potopljeni Katalog
Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1
 Similar topics
-
» Robert Simonišek - Potopljeni Katalog
» Robert Simonišek - Melanholična zrenja
» Robert Simonišek -"Prepričan sem, da bralci entuziazem opazijo"
» Robert Simonišek - Avtoportret brez zemljevida
» Fanfare v besedi in glasbi

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Literarni Val :: Avtorske literarne umetnije :: Predstavite izdanih del naših članov-
Pojdi na: