Avtorska poezija, proza in ostala avtorska besedila
 
KazaloKazalo  Registriraj seRegistriraj se  Prijava  Založba Literarni valZaložba Literarni val  
Latest topics
» AGAPE IN TRAPE ...
by Saša Atanasov Sob 17 Feb 2018 - 13:02

» GOSPOD
by Saša Atanasov Čet 15 Feb 2018 - 8:25

» BOG
by Saša Atanasov Sre 14 Feb 2018 - 13:11

» Valentinovo
by Breda Krošelj Tor 13 Feb 2018 - 22:44

» ŠPARTANEC
by Saša Atanasov Pon 12 Feb 2018 - 18:38

» Pust
by Breda Krošelj Čet 8 Feb 2018 - 18:30

» THE BOOK OF ELI 2
by Saša Atanasov Tor 6 Feb 2018 - 18:18

» Vabilo
by tamara kecur Sob 3 Feb 2018 - 21:38

» FENIKS
by Saša Atanasov Tor 30 Jan 2018 - 14:39

» 5 MINUT SLAVE, KI SI JIH NIKOLI NI ŽELEL ...
by Saša Atanasov Tor 30 Jan 2018 - 8:41

» dvakrat
by Breda Krošelj Pon 29 Jan 2018 - 10:25

» MORILEC 3
by Saša Atanasov Pet 26 Jan 2018 - 13:09

» ANGEL ...
by Saša Atanasov Pet 26 Jan 2018 - 12:50

» iščem
by Breda Krošelj Pon 22 Jan 2018 - 4:06

» Pesem
by Naja Ned 21 Jan 2018 - 14:21

» Bluetooth
by marko vitas Čet 18 Jan 2018 - 19:41

» ''BIRIČ''
by Saša Atanasov Čet 18 Jan 2018 - 17:09

» zakaj si prišel
by Breda Krošelj Pon 15 Jan 2018 - 21:51

» Mar res ljubezni ostala bova skrita
by Breda Krošelj Pet 12 Jan 2018 - 21:44

» BILO JE ...
by Saša Atanasov Čet 11 Jan 2018 - 19:11

» TUHTAM O SEBI
by tomi Sre 10 Jan 2018 - 10:09

» Ljubezen moja
by Breda Krošelj Sre 3 Jan 2018 - 15:15

» ''ČUDAK''
by Saša Atanasov Tor 2 Jan 2018 - 9:05

» PRINCESA - VAMPIRKA
by Saša Atanasov Pon 1 Jan 2018 - 17:07

» POZITIVNI IN ''ČRNOGLEDI'' POETI
by Saša Atanasov Sre 27 Dec 2017 - 17:52

» TESNOBA
by Saša Atanasov Pon 25 Dec 2017 - 14:04


Share | 
 

 Robert Simonišek - Avtoportret brez zemljevida

Go down 
AvtorSporočilo
Knjižni molj

avatar

Male
Število prispevkov : 159
Starost : 58
Kraj : administracija
Datum registracije : 08/04/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Robert Simonišek - Avtoportret brez zemljevida   Sob 8 Maj 2010 - 6:51



Avtoportret brez zemljevida, Robi Simonišek
Založnik: LUD Literatura
Leto izida: 2008

Piše: Andrej Hočevar

Avtoportret brez zemljevida, kako primeren naslov!

Preprost v svoji očitnosti, razkrinkavajoč v svoji neposrednosti.

Če želim ob njem reči, da zareže naravnost v središče, me nekaj ustavi in me opozori na to, da je glavna težava prav to središče: nekako vem, kje je, nosim ga v sebi, in vendar moram najprej preščipniti obod in se k njemu šele povzpeti.

Mogoče je treba prepotovati vse začrtane in namišljene poti od Ljubljanskega barja do ulic Berlina, pa čez Italijo do Združenih držav, mogoče je treba biti osamljen v Gradcu in zadovoljno sam na Bavarskem pa še kje, mogoče je treba potovati tudi skozi slike v galerijah, arhitekturne detajle ali s knjigami in skozi knjige.

In zakaj, konec koncev, če ne zato, da bi se pesem, ki je dihala na mizi in se vrtela v krogu, nazadnje ustavila in se sesula v središče.
S tem, da se na cilju sesujem vase, dobim dokaz o tem, da sem bil na poti in da obstajam, obstajam v svojem središču, kamor sem se sesul. A potovanja so ne nazadnje le zunanji okvir, saj se tudi pokrajine vraščajo čedalje bolj navznoter, kjer se pomešajo z najbolj osebnimi strahovi, dvomi in videzi: pokrajine so projekcija notranje dinamike.

Pesmi Simoniškove druge zbirke valujejo z dolgimi, pripovednimi verzi, ki imajo oporišče v žlahtnem občutenju narave in samote v vseh letnih časih.

Te pesmi v trenutkih izjemnega miru in poglobljenosti počasi in mehko kot megla, hkrati pa natančno in ostro kot žarek, ki jo prereže, beležijo sledove dogodkov in v njih razbirajo svoje lastne poteze.
Iz njih govori jaz, čigar zmaga je v načinu, kako vse zvesti na skupni imenovalec, torej v pesem, kjer je vse še ena točka na odsotnem zemljevidu. Dolgo in počasno gledanje navznoter in navzven postopoma povzroči, da se navidezna črta, ki jaz ločuje od gozdnega obronka, od plašne srne, lisice ali zlate barve poznopoletnih trav in jesenskih vinogradov, čedalje tanjša in tanjša, se pomika globlje v njegovo notranjost.

Jaz v svojih dolgih, odprtih meditacijah svoj objekt motri tako dolgo, dokler ne stopi vanj, da ga potem gleda od znotraj, v sebi samem.

Kar Simonišku v novi zbirki tako dobro uspeva, je prav približevanje tej skriti meji, ki jo spretno poskuša ujeti v počasnosti, s katero se premika narava. Pesnikovo oko je odprto, tišina v njem posluša; pripravljen je. Po svetu hodi, knjigo slik piše. Med mesti in pokrajinami drsi, v samoti slike razvija.

Bolj ko je tih, bolj one govorijo.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://www.literarnival.si
Knjižni molj

avatar

Male
Število prispevkov : 159
Starost : 58
Kraj : administracija
Datum registracije : 08/04/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Robert Simonišek - Avtoportret brez zemljevida   Sre 19 Maj 2010 - 19:16

Za pokušino:
Toskanski griči




(Robi Simonišek, pesem iz zbirke Avtoportret brez zemljevida, 2008)



Na križišču dveh ulic, v baru, kjer nenehno mrmrajo tujci,

najlepša domačinka znotraj obrambnih zidov gnete sladoled.

Ves dan njene oči počivajo na barvah sadja in čokolade. Njena

zibajoča hoja izdaja nekaj provincialnega, edina se ne oblači po

zadnji modi, odreka se vsem znamkam nakita. Gostje prisedejo,

da si na kretnjah lepotice odpočijejo od vročine, ki puhti od

kamnov. Njene želje so bolj preproste od poželjivih pogledov,

oči bolj iskane od Botticellijeve Venere. Moški dolgo strmijo,

pijejo cappuccino, ona pa vrne pogled šele, ko izstavi račun.



Ženske ves dan slonijo ob izložbah, se sprehajajo po ohlajenih

prodajalnah. Zvečer jih temnooki moški ponosno pripeljejo do

glavnega trga. Njihove dišeče sanje so zaprte v kričečih usnjenih

torbicah. Par se večkrat sprehodi po isti ulici, v novih oblačilih,

zatopljen v pogovor si izmenja skrivnosti. V bleščečem avtomobilu

se zapelje v drugo mesto, kjer zgolj ponovi vajo. Samski moški se

v snežno belih srajcah hladijo na stopniščih fontan, posedajo na

ulicah ob kozarcih vina in se nasmihajo. Bolj so prijazni in

dostopni od tistih, ki so v dvoje.



Tujci zgolj sledijo vrstam, se ustavljajo, kjer so drugi. Poskušajo

postati del udov, ki se jim izmikajo kot hobotnica. Ne razumejo

vse te glamurozne energije, elegantnih kretenj in vitkosti jezika.

Vztrajno obiskujejo festivale in obnemeli pod zvezdnim nebom

ploskajo arijam. Prerivajo se skozi vhode galerij, kjer jih čuvaji

originalov in tišine nadirajo. Strmijo v podobe svetnikov,

preverjajo Leonardov sfumato, beležijo doživetja s kamerami

za svoj hišni kino. Zavidajo vitalnim postavam domačinov, ki

se jim poskušajo izogniti.



Zgolj zunaj, za kulisami mesta med polji gnezdi mir. Če ti

je sreča naklonjena, najdeš začetek ceste, ki pelje ven iz glasnega

gledališča. Tam brez težkih pljuč, brez potrebe po naprezanju

hrbtenice vzdihujejo trebuhi gričev, porasli z vinogradi. Kadiš ob

oknu in piješ rubinasto kri.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://www.literarnival.si
 
Robert Simonišek - Avtoportret brez zemljevida
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1
 Similar topics
-
» Robert Simonišek - Avtoportret brez zemljevida
» Robert Simonišek - Melanholična zrenja
» Robert Simonišek -"Prepričan sem, da bralci entuziazem opazijo"
» Robert Simonišek
» Brez ritma in rim

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Literarni Val :: Avtorske literarne umetnije :: Predstavite izdanih del naših članov-
Pojdi na: