Ime bele ptice

Tako se je bilo godilo v tistih polpreteklih časih, ne tako davno, ko je bilo jadransko morje še precej čisto:

Divulje so bile matično pristanišče šolske ladje, ki je plula po poteh miru po razburkanih morjih in povzročala skromni državi in vsem njenim ljudem visoke stroške. Lep brod je bil to, z imenom bele morske ptice.

Voditelj tiste države je imel rad lepe stvari. Pogosto je k sebi povabil umetnike. Ko sta nekoč pila dobro vino, je vprašal Ježka:

»Katera ptica je najbolj požrešna?«

Odgovor je sledil takoj:

»Galeb!«

To bi bilo lahko za Ježka nevarno. Tito je bil v tistih časih Bog, še več , vsaj za glavo je bil večji od Boga, v tistem času, takrat, ne tako davno, ko je imel pri sebi Ježka. In kolikor jaz vem, če povem zelo natančno, je bilo tako v vsem času, kar je bil Tito na oblasti. (zgod. op. pis). Če bi bil Tito samo s prstom mignil, bi si Ježek za dolgo zapomnil ceno kile sliv.

Ali pa za vedno.

Samo, Ježka niso nikoli zaprli. Niti lasu mu niso skrivili. Niti pod razno. Veste, zakaj ne?

Zato, ker je bil Ježek s svojo umetnostjo in humorjem vsaj za glavo večji od samega Tita.

****