Avtorska poezija, proza in ostala avtorska besedila
 
KazaloKazalo  Registriraj seRegistriraj se  Prijava  Založba Literarni valZaložba Literarni val  
Latest topics
» Bluetooth
by marko vitas Today at 19:41

» ''BIRIČ''
by Saša Atanasov Today at 17:09

» xxx (11)
by Breda Krošelj Pon 15 Jan 2018 - 21:51

» Mar res ljubezni ostala bova skrita (10)
by Breda Krošelj Pet 12 Jan 2018 - 21:44

» BILO JE ...
by Saša Atanasov Čet 11 Jan 2018 - 19:11

» TUHTAM O SEBI
by tomi Sre 10 Jan 2018 - 10:09

» xxx (9)
by Breda Krošelj Sre 3 Jan 2018 - 15:15

» ''ČUDAK''
by Saša Atanasov Tor 2 Jan 2018 - 9:05

» PRINCESA - VAMPIRKA
by Saša Atanasov Pon 1 Jan 2018 - 17:07

» POZITIVNI IN ''ČRNOGLEDI'' POETI
by Saša Atanasov Sre 27 Dec 2017 - 17:52

» TESNOBA
by Saša Atanasov Pon 25 Dec 2017 - 14:04

» SRČNE RANE
by Saša Atanasov Ned 24 Dec 2017 - 16:12

» ''HEREZIJA''
by Saša Atanasov Pet 22 Dec 2017 - 21:37

» EZEKIEL 28
by Saša Atanasov Pon 18 Dec 2017 - 0:36

» RAZODETJE 13:17
by Saša Atanasov Sob 16 Dec 2017 - 16:14

» Med nama
by Samma Melita Sre 13 Dec 2017 - 22:48

» xxx (8)
by Breda Krošelj Ned 10 Dec 2017 - 10:50

» Mozaik roman Usoda na kredit (delovni naslov - Krediti dobrega in zla)
by Bojan Ekselenski Pet 8 Dec 2017 - 13:05

» RAZODETJE 13:18
by Saša Atanasov Tor 5 Dec 2017 - 18:22

» Literarni večer z Markom Vitasom v Celju
by Bojan Ekselenski Tor 28 Nov 2017 - 13:58

» O meni...
by Breda Krošelj Čet 23 Nov 2017 - 10:25

» VALLEY
by Saša Atanasov Tor 21 Nov 2017 - 19:21

» xxx (7)
by Breda Krošelj Ned 19 Nov 2017 - 8:43

» Šopek črnih vrtnic
by Vasja Belšak - Tihi Don Sob 18 Nov 2017 - 21:41

» Žerjavom na pot
by Vasja Belšak - Tihi Don Pet 17 Nov 2017 - 18:54

» 1. slovenski festival fantazijske književnosti
by marko vitas Ned 12 Nov 2017 - 15:49


Share | 
 

 PUSTNA KEPA

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
Franci_ PULKO

avatar

Male
Število prispevkov : 316
Starost : 67
Kraj : Slovenska Bistrica
Datum registracije : 19/02/2009

ObjavljaNaslov sporočila: PUSTNA KEPA   Pet 21 Jan 2011 - 15:34

Stal sem pri v vhodu v Hegenvart vilo (tako se je pisal bivši lastnik stanovanjske zgradbe v izven sodnih pobojih leta 1945, likvidiran in pokopan nad Žlahtičevo žago, tudi njega so »pospravili«. Danes je v tem poslopju-vili sedež krajevne skupnosti). Fram 1953.
Sneg je močno padal in kar prave krpe so padale z neba. Povsod je bilo obilo južnega snega, veje po sadovnjakih in v gozdu nad našim stanovanjem so se kar šibile pod težo novozapadlega snega, za reveže gnojila. Tako so februarskemu (južnemu) snegu pravili ljudje tedaj in še danes tako govorijo ponekod v Sloveniji. Še posebej ga je bilo na cesti, ki se je spremenila v pravo brozgo. Takrat v povojnih časih se ni tako plužilo cest kot danes in ni bilo soli; mislim tiste ta prave za posipavanje cest. In nihče še pomisliti ni upal v tistih časih demokratičnega državnega vodstva, da bi za to krivil koga, še najmanj cestno podjetje, ki je bilo, se razume, za tiste in v tistih časih »kapo di infrastrukture« ter alfa in omega vsega, kar je pripadalo tej branži. Ceste so takrat ekološko čistili s konjsko več vprego vpreženo v velik lesen plug. To je bilo enega veselja za nas otroke, čeprav so nas odganjali od pluga, verjetno so se bali, da bi nas plug pomendral ali potegnil podse. Vsak otrok ima angela, vsaj tako pravijo. Nikomur od nas, ki smo se takrat zastonjkarsko prevažali po zasneženih cestah, se ni nič zgodilo. Kljub temu, da so bili konjarji oziroma lastniki konjev v precejšnji meri podprti z vsem mogočim za dobro voljo in seveda za premagovanje naporov, ki pa mimogrede niso bili majhni. Bilo pa je veselo in lepo, še posebej, če se je odvijalo v času pusta. V tem primeru so vse komične prizore in dogodke pripisali njemu in ga seveda tudi ustrezno kaznovali.
Mama me je našemila, da še sam nisem vedel zakaj. Ko sem jo vprašal zakaj me maže s šminko po obrazu, je rekla, da je »fašenk«, pust, in da se takrat moramo vsi našemiti, si dati na glavo »larfo« (masko). Pravzaprav sem že skoraj ves tisti teden pred pustom gledal mojega brata Toneta in mamino mlajšo sestro teto Anko, kako si pripravljata opremo za »fašenka«, kot sta jo pomembno poimenovala. Zraven sta se držala zelo skrivnostno in videti je bilo, kot da se pripravljata za vzlet na luno, ne pa za neke čirule čarule, kot sem jih jaz videl z mojimi očmi. Še posebej je bila zanimiva in aktivna teta, saj ji je brat samo sledil, jo ubogal v vsem, kar mu je naročila in pokazala. Z iglo je preluknjala več kokošjih jajc, iz njih izpihala vsebino in jih pobarvala v raznih barvah. »To so pa lampijoni, ki jih ima klovn okrog vratu,« je teta svečano oznanila. Da bo teta klovn, sem vedel že kar nekaj časa, kaj pa klovn je, tega pa nisem vedel. Bolj ko sem vrtal vanjo, manj sem vedel. Pa bodi, sem si mislil in se nisem več ukvarjal z mislijo na njih. Mogoče ji je bil pisan na kožo, kaj pa jaz vem, takrat nisem razmišljal v tej smeri. Brat Tone je bil našemljen v viteza in povem vam, da mi je bil njegov lik bolj blizu, bolj sem ga sprejemal. Imel pa je nemalo težav, ko si je delal rapir (tako je imenoval meč) in potem ko ga je iskal, da si ga pripaše, kar je mama razumela krompir, ko je brata s silo, da mora na cesto med maškare, kar on ni hotel, bal se je gneče in maškar.
Pisana druščina vreščečih..tulečih maškar se je pomikala v smeri centra vasi, proti osnovni šoli Fram. Pravzaprav sam nisem vedel, koga in kaj naj gledam, zame so bili vsi enaki, vsi so me hoteli strašiti, v čemer so bili tudi več ali manj uspešni. Stal sem in nepremično zrl v prej nikoli videna čuda, še ust nisem uspel zapreti. Najbolj divji, če jih tako ljubkovalno imenujem, kurenti so bili tisti v kožuhih z zvonci okoli pasu, z rdečim jezikom, ki je visel iz rogate glave. Tako so ropotali in zvonili, zraven pa še spuščali nič kaj prijazne glasove, da sem mislil, da me bo konec od strahu, pa še s palico so drezali vame, kar je bil višek nesramnosti.
Od nekod je priletela mokra snežna kepa in me zadela naravnost v nos, da sem bil naenkrat ves krvav. Ni me toliko zabolelo, kolikor sem se prestrašil. Še bolj kot bolečina in strah me je navdajala groza. Da so »fašenki« divji, da niso naši, da so od drugod, kaj jaz vem od kod, so zraven še hudobni.
Da so mene, ki sem bil po videzu njihov, saj sem imel rdeč nos, pobarvan z mamino šminko, obmetavali s kepami, ki pa so moje, saj so jemali sneg iz moje bližine, tega jim dolgo nisem mogel odpustiti. Čeprav me je mama tolažila, da so se pustne maske samo igrale in da verjetno niso hotele, da mi na njih ostane boleč spomin.
Kasneje, ko je mama hotela, da je malo več miru v spalnici zvečer, je samo omenila, da se bliža pustni čas.


_________________
Ljubi jo,
vendar ji pusti, da odide,
prav tako.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http:// http://www.youtube.com/user/fracek1http://www.facebook.c
 
PUSTNA KEPA
Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1
 Similar topics
-
» PUSTNA KEPA

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Literarni Val :: Avtorske literarne umetnije :: Avtorske Zgodbe - PROZA :: Franci Pulko - Zbirka proznih del-
Pojdi na: