Avtorska poezija, proza in ostala avtorska besedila
 
KazaloKazalo  Registriraj seRegistriraj se  Prijava  Založba Literarni valZaložba Literarni val  
Latest topics
» VČASIH SE TI
by Breda Krošelj Tor 19 Jun 2018 - 21:15

» (Ne) premočrtno
by Breda Krošelj Tor 22 Maj 2018 - 5:07

» EVA 2
by Saša Atanasov Tor 8 Maj 2018 - 7:55

» EVA
by Saša Atanasov Sob 5 Maj 2018 - 21:07

» SV.PETER
by Saša Atanasov Sre 2 Maj 2018 - 19:19

» STOPNICE K SONCU
by Breda Krošelj Sob 21 Apr 2018 - 7:58

» JEKLENI TEKAČ
by Saša Atanasov Sob 31 Mar 2018 - 9:22

» pod kozarcem
by Breda Krošelj Tor 27 Mar 2018 - 20:40

» T R I L O G I J A
by Breda Krošelj Sob 10 Mar 2018 - 12:13

» Poslednji cvet
by Vasja Belšak - Tihi Don Sob 3 Mar 2018 - 15:43

» KAJ JE LEPÓ
by Breda Krošelj Sob 3 Mar 2018 - 11:42

» Na knjige bomo pozabili
by Breda Krošelj Pet 23 Feb 2018 - 8:14

» Valentinovo
by Breda Krošelj Tor 13 Feb 2018 - 22:44

» Pust
by Breda Krošelj Čet 8 Feb 2018 - 18:30

» THE BOOK OF ELI 2
by Saša Atanasov Tor 6 Feb 2018 - 18:18

» Vabilo
by tamara kecur Sob 3 Feb 2018 - 21:38

» FENIKS
by Saša Atanasov Tor 30 Jan 2018 - 14:39

» Dvakrat
by Breda Krošelj Pon 29 Jan 2018 - 10:25

» ANGEL ...
by Saša Atanasov Pet 26 Jan 2018 - 12:50

» iščem
by Breda Krošelj Pon 22 Jan 2018 - 4:06

» Pesem
by Naja Ned 21 Jan 2018 - 14:21

» Bluetooth
by marko vitas Čet 18 Jan 2018 - 19:41

» zakaj si prišel
by Breda Krošelj Pon 15 Jan 2018 - 21:51

» Mar res ljubezni ostala bova skrita
by Breda Krošelj Pet 12 Jan 2018 - 21:44

» TUHTAM O SEBI
by tomi Sre 10 Jan 2018 - 10:09

» Ljubezen moja
by Breda Krošelj Sre 3 Jan 2018 - 15:15


Share | 
 

 PUSTNA KEPA

Go down 
AvtorSporočilo
Franci_ PULKO

avatar

Male
Število prispevkov : 316
Starost : 68
Kraj : Slovenska Bistrica
Datum registracije : 19/02/2009

ObjavljaNaslov sporočila: PUSTNA KEPA   Pet 21 Jan 2011 - 15:34

Stal sem pri v vhodu v Hegenvart vilo (tako se je pisal bivši lastnik stanovanjske zgradbe v izven sodnih pobojih leta 1945, likvidiran in pokopan nad Žlahtičevo žago, tudi njega so »pospravili«. Danes je v tem poslopju-vili sedež krajevne skupnosti). Fram 1953.
Sneg je močno padal in kar prave krpe so padale z neba. Povsod je bilo obilo južnega snega, veje po sadovnjakih in v gozdu nad našim stanovanjem so se kar šibile pod težo novozapadlega snega, za reveže gnojila. Tako so februarskemu (južnemu) snegu pravili ljudje tedaj in še danes tako govorijo ponekod v Sloveniji. Še posebej ga je bilo na cesti, ki se je spremenila v pravo brozgo. Takrat v povojnih časih se ni tako plužilo cest kot danes in ni bilo soli; mislim tiste ta prave za posipavanje cest. In nihče še pomisliti ni upal v tistih časih demokratičnega državnega vodstva, da bi za to krivil koga, še najmanj cestno podjetje, ki je bilo, se razume, za tiste in v tistih časih »kapo di infrastrukture« ter alfa in omega vsega, kar je pripadalo tej branži. Ceste so takrat ekološko čistili s konjsko več vprego vpreženo v velik lesen plug. To je bilo enega veselja za nas otroke, čeprav so nas odganjali od pluga, verjetno so se bali, da bi nas plug pomendral ali potegnil podse. Vsak otrok ima angela, vsaj tako pravijo. Nikomur od nas, ki smo se takrat zastonjkarsko prevažali po zasneženih cestah, se ni nič zgodilo. Kljub temu, da so bili konjarji oziroma lastniki konjev v precejšnji meri podprti z vsem mogočim za dobro voljo in seveda za premagovanje naporov, ki pa mimogrede niso bili majhni. Bilo pa je veselo in lepo, še posebej, če se je odvijalo v času pusta. V tem primeru so vse komične prizore in dogodke pripisali njemu in ga seveda tudi ustrezno kaznovali.
Mama me je našemila, da še sam nisem vedel zakaj. Ko sem jo vprašal zakaj me maže s šminko po obrazu, je rekla, da je »fašenk«, pust, in da se takrat moramo vsi našemiti, si dati na glavo »larfo« (masko). Pravzaprav sem že skoraj ves tisti teden pred pustom gledal mojega brata Toneta in mamino mlajšo sestro teto Anko, kako si pripravljata opremo za »fašenka«, kot sta jo pomembno poimenovala. Zraven sta se držala zelo skrivnostno in videti je bilo, kot da se pripravljata za vzlet na luno, ne pa za neke čirule čarule, kot sem jih jaz videl z mojimi očmi. Še posebej je bila zanimiva in aktivna teta, saj ji je brat samo sledil, jo ubogal v vsem, kar mu je naročila in pokazala. Z iglo je preluknjala več kokošjih jajc, iz njih izpihala vsebino in jih pobarvala v raznih barvah. »To so pa lampijoni, ki jih ima klovn okrog vratu,« je teta svečano oznanila. Da bo teta klovn, sem vedel že kar nekaj časa, kaj pa klovn je, tega pa nisem vedel. Bolj ko sem vrtal vanjo, manj sem vedel. Pa bodi, sem si mislil in se nisem več ukvarjal z mislijo na njih. Mogoče ji je bil pisan na kožo, kaj pa jaz vem, takrat nisem razmišljal v tej smeri. Brat Tone je bil našemljen v viteza in povem vam, da mi je bil njegov lik bolj blizu, bolj sem ga sprejemal. Imel pa je nemalo težav, ko si je delal rapir (tako je imenoval meč) in potem ko ga je iskal, da si ga pripaše, kar je mama razumela krompir, ko je brata s silo, da mora na cesto med maškare, kar on ni hotel, bal se je gneče in maškar.
Pisana druščina vreščečih..tulečih maškar se je pomikala v smeri centra vasi, proti osnovni šoli Fram. Pravzaprav sam nisem vedel, koga in kaj naj gledam, zame so bili vsi enaki, vsi so me hoteli strašiti, v čemer so bili tudi več ali manj uspešni. Stal sem in nepremično zrl v prej nikoli videna čuda, še ust nisem uspel zapreti. Najbolj divji, če jih tako ljubkovalno imenujem, kurenti so bili tisti v kožuhih z zvonci okoli pasu, z rdečim jezikom, ki je visel iz rogate glave. Tako so ropotali in zvonili, zraven pa še spuščali nič kaj prijazne glasove, da sem mislil, da me bo konec od strahu, pa še s palico so drezali vame, kar je bil višek nesramnosti.
Od nekod je priletela mokra snežna kepa in me zadela naravnost v nos, da sem bil naenkrat ves krvav. Ni me toliko zabolelo, kolikor sem se prestrašil. Še bolj kot bolečina in strah me je navdajala groza. Da so »fašenki« divji, da niso naši, da so od drugod, kaj jaz vem od kod, so zraven še hudobni.
Da so mene, ki sem bil po videzu njihov, saj sem imel rdeč nos, pobarvan z mamino šminko, obmetavali s kepami, ki pa so moje, saj so jemali sneg iz moje bližine, tega jim dolgo nisem mogel odpustiti. Čeprav me je mama tolažila, da so se pustne maske samo igrale in da verjetno niso hotele, da mi na njih ostane boleč spomin.
Kasneje, ko je mama hotela, da je malo več miru v spalnici zvečer, je samo omenila, da se bliža pustni čas.


_________________
Ljubi jo,
vendar ji pusti, da odide,
prav tako.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http:// https://www.youtube.com/user/fracek1http://www.facebook.c
 
PUSTNA KEPA
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1
 Similar topics
-
» PUSTNA KEPA

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Literarni Val :: Avtorske literarne umetnije :: Avtorske Zgodbe - PROZA :: Franci Pulko - Zbirka proznih del-
Pojdi na: