Avtorska poezija, proza in ostala avtorska besedila
 
KazaloKazalo  Registriraj seRegistriraj se  Prijava  Založba Literarni valZaložba Literarni val  
Latest topics
» 105. KAVARNIŠKI VEČER - Nina MEDVED
by Nuša Ilovar Sre 4 Jan 2017 - 10:18

» KUPIDOV BLAGOSLOV
by marko vitas Sob 17 Dec 2016 - 2:25

» Bratje Karamazovi
by marko vitas Pet 9 Dec 2016 - 16:31

» INTEGRAL
by marko vitas Tor 29 Nov 2016 - 21:36

» O sanjah..
by marko vitas Tor 22 Nov 2016 - 19:12

» 103. kavarniški večer - ZARJA VRŠIČ
by Nuša Ilovar Čet 3 Nov 2016 - 15:42

» Predstavitev poezije Nuše Ilovar v besedi in glasbi
by Nuša Ilovar Sre 2 Nov 2016 - 12:03

» VSE JE ZAMAN
by Saša Atanasov Sre 19 Okt 2016 - 16:37

» Literarni večer ob besedi, plesu in zvoku!
by Vesna Kukić Sre 19 Okt 2016 - 7:02

» Jesenska balada
by Vasja Belšak - Tihi Don Sob 15 Okt 2016 - 10:19

» 102. kavarniški večer - MILENA ŠIMUNIĆ
by Nuša Ilovar Sre 5 Okt 2016 - 22:34

» DISTOPIJA
by Bojan Ekselenski Tor 4 Okt 2016 - 10:57

» Bojan Ekselenski: Terorist
by Bojan Ekselenski Tor 4 Okt 2016 - 9:31

» Vsebina Supernove, prve tiskane slovenske revije za spekulativno fikcijo
by Bojan Ekselenski Tor 4 Okt 2016 - 9:27

» Supernova, prva slovenska literarna revija za spekulativno fikcijo.
by Bojan Ekselenski Tor 4 Okt 2016 - 9:19

» Bojan Ekselenski, zamaskiran alien, pomembna živina First Orderja
by Bojan Ekselenski Tor 4 Okt 2016 - 9:12

» On a Quest of Reverse Translation
by marko vitas Ned 2 Okt 2016 - 9:32

» The spirit of love
by Mirjana Gabrovec Tor 20 Sep 2016 - 9:35

» Mother nature
by Mirjana Gabrovec Sob 17 Sep 2016 - 7:54

» Vitezi in Čarovniki - prva dva dela Trilogije o Vesoljnem casrtvu
by Bojan Ekselenski Sre 14 Sep 2016 - 5:25

» DIMENZIJE POGLEDOV
by marko vitas Sre 7 Sep 2016 - 23:13

» MIŠKA PIŠKA
by Saša Atanasov Sre 7 Sep 2016 - 9:17

» Matrica I. del
by marko vitas Ned 4 Sep 2016 - 18:54

» TI SI MOJ OTOK
by nevenka Sob 3 Sep 2016 - 9:20

» Festival Akustične Glasbe - FAG 2016 Žalec
by Nuša Ilovar Sre 24 Avg 2016 - 9:29

» za ljubljena duša
by nevenka Sob 20 Avg 2016 - 7:09


Share | 
 

 Pesniška zbirka Plima Šepetanj - Damjan Japelj

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
Knjižni molj



Male
Število prispevkov : 159
Starost : 57
Kraj : administracija
Datum registracije : 08/04/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Pesniška zbirka Plima Šepetanj - Damjan Japelj   Tor 29 Mar 2011 - 13:36

Pesniška zbirka: Plima Šepetanj

Avtor: Damjan Japelj (Legy)

Založba: Fontana Koper
Izdaja: Marec, 2011



Piše: Magdalena Svetina Terčon

Rada se sprehajam s poezijo ob sebi

Rada se sprehajam s poezijo ob sebi, še posebno,
če to počnem v prostorih ob morju. Takrat čutim v
vsaki ozki ulici njen sladek vonj in lahko zaznam njen
šepet, čeprav ni napisana. Tja me najprej popelje tudi
Damjanova poezija. Kot da bi prišla iz morja in se
tiho in nevsiljivo razlezla po ulicah do ljudi. Mogoče
bo, pesem namreč, za naslednjim zidom izpuhtela v
nič ali se odpihala v širjave nad morjem ali bila šepet
v ušesu koga drugega. In to me tolaži. To mi daje
pogum, da stečem z lahkotnim korakom za njo in
da tudi sama tam na produ ali pod starim borovcem
polglasno šepetam v veter besede ...
In kaj potem, če me kdo sliši? Če bi bila nevihta, bi jo
izkričala, ker pa pihlja rahel vetrič, jo šepetam.
Nikoli se še nisem vprašala, kaj čuti pesem, ko se rodi?
Saj res? Kaj čuti pesem? Je res tako, kot je zapisal
pesnik: »Rojeva se, a hkrati že umira; utrinek je, ki želja
ga ubije?« Toda – saj pesem ni umrla zaradi mene,
kajne?
Ne, pesem se je spremenila. Pesem ima moč. Lahko
hlapi »skozi razpokane brazde časa« in je še zmeraj
ona. Kaj pa jaz? Od kar sem jo spoznala, »ne morem
dihati«, lahko samo sledim šepetu besed, ki me vabijo.
Tako to pesem vidim v njegovih očeh, na balkonu, pod
katerim sedi stara gospa, ali pa v nasmehu mladega
dekleta. In ji zavidam, pesmi namreč. Ker ta pesem je
pesem ljubezni. Skriva in razkriva in hoče biti nekaj
več; biti hoče življenje samo, kajti le tako je lahko
neskončna in neminljiva. Zato ji sledim. Hip zatem pa
se že zlijem z njenimi zvoki in postanem bršljanasta,
slana od morja in trepetam v samoti zate.
Pesem išče svoje prostore in išče sorodno srce. Toda,
mar je res, da tudi iz objemov zeva praznina? Toda
ljubezen, ta sila, je obsojena, da nekoč postane
spomin. Samo zato, da se skrije v dušo pesnika in tam
čaka, »da (ji) kdo izsesa praznino«. Pesnik se, tako kot
jaz, zaveda svoje samote. Samota je bila nekoč močna
in vesela, sedaj pa je spužvasta in zgrbljena vase znova
čaka, da se bo napojila z dežjem. Robata, kot je, je
ranljiva, prahasto razpada v nerealne podobe in išče
»izhod v črnih luknjah brezčasja«, dokler se z njim
ne sprijazni. Toda za tem brezčasjem in navidezno
praznino se zopet pojavi tista sila, ki ponuja objem.
In za hip v sebi znova začutim praznino. Ta mi daje
občutek ujetosti v dneve, ki so »samo očrtani s topo
konico nemira«. Takrat je nujno, da se raztelesim v
prah, kar mi spet lahko omogoči le pesem. Če bo dež,
me bo odplavilo v svet, v katerem ne bom predpražnik.
Pesem mi bo dala moč, da se bom igrala z zvezdami in
luno na nebu. Upam si dotakniti se tudi sonca, »ker
je prežvečilo vse vršičke tvojih najljubših oblakov«. Žal
mi hip zatem pesem pove, da je tudi vesolje postalo
»ujetnik svoje lastne svobode«. Zato pa mi bo pesem,
tvoja pesem, skozi črno luknjo pričarala praznino.
Je pesem jasnovidka?
Pesem je jasnovidka, zato me že naslednji trenutek
postane strah, da bom zaradi iskanja tiste lepe besede
pozabila na svoj obraz. Da ne bo izginil zares. Samo
zalebdel bo v praznini. Toda praznina pomeni tudi
nov svet, v katerega »lahko stresam svoja ozvezdja«.
In potem sem brezčasna. Brezčasnost je druga mladost,
ki ni dana vsakomur. Je varna v vodi, kopno pa pomeni
ujetost, zato se primem pesmi ter zbežim stran od
»gluhih krošenj« in »razpokanega lubja«. Bežim med
skrhane školjke, kajti le tam se lahko »napolnim z
muljem pohotnega neba«. Tam me pomirijo objemi.
In to je pravzaprav vse, kar potrebujem.
V pesmi je vse mogoče. To, da postanem nevidna
ali neprepoznavna, je še najmanj. Vendar je pomlad
tista, ki me ponovno utelesi. Takrat lahko začutim
odmev tvojih korakov, tvoj vonj in tvoj okus. Takrat
lahko v pesmi zaznam tebe. Ti postaneš pesem. Ti mi
podariš hrepenenja. In postaneva dvojina. Tako lahko
»v brezvetrju najina drevesa šumijo drugače«.
Pomembno je, da pesem združi dva svetova, dve
bitji, ki se zavedata minljivosti. Ravno zaradi tega
zavedanja je treba ustvariti nov svet, svet, ki ne bo
»beznica utehe«, svet, ki bo pesem sama.
Damjanova poezija mi omogoča, da se razblinim iz
sveta, v katerem sem trdno zacementirana, v svet,
v katerem je pomembna neskončnost, nič, zgolj
dihanje, ne pa telesnost in dotiki. To je pravzaprav
svet, po katerem vsi hrepenimo in ki se ga vsi bojimo.
To je vzporedni svet. Kdor ga najde in razume, lahko
razpade »v objemu hrepenečih viharjev« in še vedno
je. Zato se rada sprehajam s poezijo ob sebi.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://www.literarnival.si
Ida Semenič- adisa



Female
Število prispevkov : 233
Starost : 65
Kraj : Podnanos
Datum registracije : 09/04/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pesniška zbirka Plima Šepetanj - Damjan Japelj   Tor 29 Mar 2011 - 15:18

Knjižni molj je napisal/a:
Pesniška zbirka: Plima Šepetanj

Avtor: Damjan Japelj (Legy)

Založba: Fontana Koper
Izdaja: Marec, 2011



Piše: Magdalena Svetina Terčon

Rada se sprehajam s poezijo ob sebi

Rada se sprehajam s poezijo ob sebi, še posebno,
če to počnem v prostorih ob morju. Takrat čutim v
vsaki ozki ulici njen sladek vonj in lahko zaznam njen
šepet, čeprav ni napisana. Tja me najprej popelje tudi
Damjanova poezija. Kot da bi prišla iz morja in se
tiho in nevsiljivo razlezla po ulicah do ljudi. Mogoče
bo, pesem namreč, za naslednjim zidom izpuhtela v
nič ali se odpihala v širjave nad morjem ali bila šepet
v ušesu koga drugega. In to me tolaži. To mi daje
pogum, da stečem z lahkotnim korakom za njo in
da tudi sama tam na produ ali pod starim borovcem
polglasno šepetam v veter besede ...
In kaj potem, če me kdo sliši? Če bi bila nevihta, bi jo
izkričala, ker pa pihlja rahel vetrič, jo šepetam.
Nikoli se še nisem vprašala, kaj čuti pesem, ko se rodi?
Saj res? Kaj čuti pesem? Je res tako, kot je zapisal
pesnik: »Rojeva se, a hkrati že umira; utrinek je, ki želja
ga ubije?« Toda – saj pesem ni umrla zaradi mene,
kajne?
Ne, pesem se je spremenila. Pesem ima moč. Lahko
hlapi »skozi razpokane brazde časa« in je še zmeraj
ona. Kaj pa jaz? Od kar sem jo spoznala, »ne morem
dihati«, lahko samo sledim šepetu besed, ki me vabijo.
Tako to pesem vidim v njegovih očeh, na balkonu, pod
katerim sedi stara gospa, ali pa v nasmehu mladega
dekleta. In ji zavidam, pesmi namreč. Ker ta pesem je
pesem ljubezni. Skriva in razkriva in hoče biti nekaj
več; biti hoče življenje samo, kajti le tako je lahko
neskončna in neminljiva. Zato ji sledim. Hip zatem pa
se že zlijem z njenimi zvoki in postanem bršljanasta,
slana od morja in trepetam v samoti zate.
Pesem išče svoje prostore in išče sorodno srce. Toda,
mar je res, da tudi iz objemov zeva praznina? Toda
ljubezen, ta sila, je obsojena, da nekoč postane
spomin. Samo zato, da se skrije v dušo pesnika in tam
čaka, »da (ji) kdo izsesa praznino«. Pesnik se, tako kot
jaz, zaveda svoje samote. Samota je bila nekoč močna
in vesela, sedaj pa je spužvasta in zgrbljena vase znova
čaka, da se bo napojila z dežjem. Robata, kot je, je
ranljiva, prahasto razpada v nerealne podobe in išče
»izhod v črnih luknjah brezčasja«, dokler se z njim
ne sprijazni. Toda za tem brezčasjem in navidezno
praznino se zopet pojavi tista sila, ki ponuja objem.
In za hip v sebi znova začutim praznino. Ta mi daje
občutek ujetosti v dneve, ki so »samo očrtani s topo
konico nemira«. Takrat je nujno, da se raztelesim v
prah, kar mi spet lahko omogoči le pesem. Če bo dež,
me bo odplavilo v svet, v katerem ne bom predpražnik.
Pesem mi bo dala moč, da se bom igrala z zvezdami in
luno na nebu. Upam si dotakniti se tudi sonca, »ker
je prežvečilo vse vršičke tvojih najljubših oblakov«. Žal
mi hip zatem pesem pove, da je tudi vesolje postalo
»ujetnik svoje lastne svobode«. Zato pa mi bo pesem,
tvoja pesem, skozi črno luknjo pričarala praznino.
Je pesem jasnovidka?
Pesem je jasnovidka, zato me že naslednji trenutek
postane strah, da bom zaradi iskanja tiste lepe besede
pozabila na svoj obraz. Da ne bo izginil zares. Samo
zalebdel bo v praznini. Toda praznina pomeni tudi
nov svet, v katerega »lahko stresam svoja ozvezdja«.
In potem sem brezčasna. Brezčasnost je druga mladost,
ki ni dana vsakomur. Je varna v vodi, kopno pa pomeni
ujetost, zato se primem pesmi ter zbežim stran od
»gluhih krošenj« in »razpokanega lubja«. Bežim med
skrhane školjke, kajti le tam se lahko »napolnim z
muljem pohotnega neba«. Tam me pomirijo objemi.
In to je pravzaprav vse, kar potrebujem.
V pesmi je vse mogoče. To, da postanem nevidna
ali neprepoznavna, je še najmanj. Vendar je pomlad
tista, ki me ponovno utelesi. Takrat lahko začutim
odmev tvojih korakov, tvoj vonj in tvoj okus. Takrat
lahko v pesmi zaznam tebe. Ti postaneš pesem. Ti mi
podariš hrepenenja. In postaneva dvojina. Tako lahko
»v brezvetrju najina drevesa šumijo drugače«.
Pomembno je, da pesem združi dva svetova, dve
bitji, ki se zavedata minljivosti. Ravno zaradi tega
zavedanja je treba ustvariti nov svet, svet, ki ne bo
»beznica utehe«, svet, ki bo pesem sama.
Damjanova poezija mi omogoča, da se razblinim iz
sveta, v katerem sem trdno zacementirana, v svet,
v katerem je pomembna neskončnost, nič, zgolj
dihanje, ne pa telesnost in dotiki. To je pravzaprav
svet, po katerem vsi hrepenimo in ki se ga vsi bojimo.
To je vzporedni svet. Kdor ga najde in razume, lahko
razpade »v objemu hrepenečih viharjev« in še vedno
je. Zato se rada sprehajam s poezijo ob sebi.


Iskrene čestitke , prepričana sem, da ti bo morje še marsikaj prišepnilo! Bravo! rožica
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Knjižni molj



Male
Število prispevkov : 159
Starost : 57
Kraj : administracija
Datum registracije : 08/04/2010

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pesniška zbirka Plima Šepetanj - Damjan Japelj   Pon 4 Apr 2011 - 13:02

Pesem za pokušino:

Pod tvojim oknom

obstal sem tam

kot drobtina kruha

med lačnimi sencami

na ulici tvojega telesa

pod oknom ihtenja

moker od mesečine

ki si mi jo vrgla v obraz

V imenu Vala iskrene čestitke Damjan!
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://www.literarnival.si
Sponsored content




ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pesniška zbirka Plima Šepetanj - Damjan Japelj   Today at 19:24

Nazaj na vrh Go down
 
Pesniška zbirka Plima Šepetanj - Damjan Japelj
Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1
 Similar topics
-
» Pesniška zbirka Plima Šepetanj - Damjan Japelj
» PREVOD: Damjan Japelj - Legy: STIJEŠNJEN U SONETU
» Milan Novak - Pesniška zbirka Vdih in izdih
» Nuša Ilovar - pesniška zbirka Šepet brezčasja
» Vabilo na Pesniški večer Nuše Ilovar v knjigarni Goga v Novem mestu

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Literarni Val :: Avtorske literarne umetnije :: Predstavite izdanih del naših članov-
Pojdi na: