Mrak
Ko mrak prekrije vse poti
in nikjer nobene ni luči,
le spomini so še vedno tu
in dnevi, ko si bil na dnu.
Ko tema beli dan prekrije,
iz oči luči v noč zavije,
prižgejo spomini vsa trpljenja
grozot preživetega življenja.
Ko noč na Zemljo dlan spusti
in zadnji zvon v noč zvoni,
srce zasluti, kje je pot,
ki pelje stran od vseh grozot.
***
Nekoč, ko sam bom v mraku spet,
odšel bom v tisti čudni svet,
z nasmeškom šel bom iz sveta,
v svet - kjer nikdar ni gorja!
Vasja Belšak
Zahvaljujem se avtorju te fotografije in tudi tistemu, ki ima do nje pravico, da je z njo pospremil na pot tudi to pesem!
Kazalo 
Registriraj se 
Val Ljubezni 
