Avtorska poezija, proza in ostala avtorska besedila
 
KazaloKazalo  Registriraj seRegistriraj se  Prijava  Založba Literarni valZaložba Literarni val  
Latest topics
» VČASIH SE TI
by Breda Krošelj Today at 21:15

» (Ne) premočrtno
by Breda Krošelj Tor 22 Maj 2018 - 5:07

» EVA 2
by Saša Atanasov Tor 8 Maj 2018 - 7:55

» EVA
by Saša Atanasov Sob 5 Maj 2018 - 21:07

» SV.PETER
by Saša Atanasov Sre 2 Maj 2018 - 19:19

» STOPNICE K SONCU
by Breda Krošelj Sob 21 Apr 2018 - 7:58

» JEKLENI TEKAČ
by Saša Atanasov Sob 31 Mar 2018 - 9:22

» pod kozarcem
by Breda Krošelj Tor 27 Mar 2018 - 20:40

» T R I L O G I J A
by Breda Krošelj Sob 10 Mar 2018 - 12:13

» Poslednji cvet
by Vasja Belšak - Tihi Don Sob 3 Mar 2018 - 15:43

» KAJ JE LEPÓ
by Breda Krošelj Sob 3 Mar 2018 - 11:42

» Na knjige bomo pozabili
by Breda Krošelj Pet 23 Feb 2018 - 8:14

» Valentinovo
by Breda Krošelj Tor 13 Feb 2018 - 22:44

» Pust
by Breda Krošelj Čet 8 Feb 2018 - 18:30

» THE BOOK OF ELI 2
by Saša Atanasov Tor 6 Feb 2018 - 18:18

» Vabilo
by tamara kecur Sob 3 Feb 2018 - 21:38

» FENIKS
by Saša Atanasov Tor 30 Jan 2018 - 14:39

» Dvakrat
by Breda Krošelj Pon 29 Jan 2018 - 10:25

» ANGEL ...
by Saša Atanasov Pet 26 Jan 2018 - 12:50

» iščem
by Breda Krošelj Pon 22 Jan 2018 - 4:06

» Pesem
by Naja Ned 21 Jan 2018 - 14:21

» Bluetooth
by marko vitas Čet 18 Jan 2018 - 19:41

» zakaj si prišel
by Breda Krošelj Pon 15 Jan 2018 - 21:51

» Mar res ljubezni ostala bova skrita
by Breda Krošelj Pet 12 Jan 2018 - 21:44

» TUHTAM O SEBI
by tomi Sre 10 Jan 2018 - 10:09

» Ljubezen moja
by Breda Krošelj Sre 3 Jan 2018 - 15:15


Share | 
 

 PRAVLJICA O ŠKRATU KI JE IZGUBIL SVOJ OBRAZ

Go down 
AvtorSporočilo
Dušan Enova

avatar

Male
Število prispevkov : 330
Starost : 62
Kraj : Ljubljana
Datum registracije : 11/04/2010

ObjavljaNaslov sporočila: PRAVLJICA O ŠKRATU KI JE IZGUBIL SVOJ OBRAZ   Čet 1 Nov 2012 - 9:34

PRAVLJICA O ŠKRATU, KI JE IZGUBIL SVOJ OBRAZ

( nelektorirano besedilo ! slike niso moje, so samo informativne narave in jih bom odstranil, ko bom pridobil nove. avtorjem se zahvaljujem. Potencialni založniki, zainteresirani za izdajo te pravljice, vabljeni na moj mail: dusan.enova@guest.arnes.si )




slika 1


Nekoč sta živela dva prašička, Ači n Dulči Na zunaj sta bila zelo podobna Rilkotu in Cvilkotu

Takole se je en dan dogajal, Dulči pride na obisk k Ačiju:

D: Hej, tok, tok, je tu kdo doma??

A:doma, doma ... kdo pa trka?
Volk si ti? ...jagode ne jem Smile

D: frend od Kresničke in Don Kihota ;-)
lep večer želim, jagode pa nimam in prašičkov ne jem Very Happy

A: ...pol pa nisi ne človek ne volk in ker trkaš, tudi metulj ne.Kaj si pol? ... Si ptica z gobcom ki ima plavuti Smile
Če pa od kresa kihaš ne hodit na prvomajske praznike Smile)

D: vidim, da si še bolj obveščen kot jaz, lol Very Happy
če novš ti odprl, bo pa tvoja žena ka sm jo kliknu za frendico Wink

A: Smile ... ona se še bol boji volka Very Happy:D ... sploh pa ključ držim samo jaz Very Happy Very Happy

D: dobra gospodinja mora imeti duplikat;) , valjda novš reku, da ona slabo kuha

A: kuham jaz ...ona le mulo .. če ne Smile))

D: jagode sm pojedel, zdj mam pa drisko, hitr odpri, da ti novm na pragu...Very Happy:D

A:…Very Happy Very Happy ... kr dej, pa rit si v tepih obriš, nas prašičke pa ne dobiš Smile))

D: Very Happy:D...ej,lol, vidm, da si čist pozabu kdo sm jest, spet mislš da sem volkec Dolči, hehe, zgleda da ti morm na hitr povedat zgodbico o tem kako sm iskal svoj resnični obraz.




slika 2

Nekoč sta živela bratca Ači in Dulči, ki sta bila najsrečnejša prašička daleč naokoli.
Njuna sreča je bila hrana. Bila sta največja Čarovnika v pripravljanju hrane.




slika 3

Imela sta svojo Čarovniško ložo imenovano Pigiliteja in svojo internetno stran imenovano Wikipig. Ostali prašički in prašičke so bili navdušeni nad njunimi čarovnijami in dobivala sta vedno več članov v svojem društvu.

Bila sta mojstra v pripravljanju kuhanih jedi.




slika 4

Toda njuna največja strast je bilo pripravljanje slaščic. Njune torte niso bile samo božanskega okusa temveč tudi svetovni vrh umetniškega dekoriranja. Pri tej vrsti čarovnij jima je največ pomagal talentirani čarovniški vajenec Yahjedu, ki ga lahko vidimo na spodnji sliki.




slika 5

Nekega dneva se je Ači zaljubil v čudovito prašičico Kjuti in je začel razmišljati kako si bosta uredila nekje nov domek in izpolnila sen vsakega prašičjega para, to je, imeti polno hiško lačnih malih prašičkov, ki bi jih z največjim užitkom hranila.

Dulči je z žalostjo v očeh poslušal svojega bratca, ki je večer za večerom v besedah nizal svoje sanje. Dulči ni bil še nikoli zaljubjen in niti ni vedel točno kaj ljubezen je. Večer za večerom mu je, ob pripovedovanju in vzdihovanju njegovega bratca Ačija, nekje v trebuščku rastla praznina, ki jo ni mogel zapolniti z nobeno, niti z najbolj slastno hrano.

Potem se je Dulči nekega dne pogledal v zrcalo in v njem videl spačeno podobo. Zgrozil se je ob spoznanju, da pravzaprav ne ve kdo sploh je. Hotel se je skriti sam pred sabo in si je v obupu nadel na glavo masko volkeca Dolčija.




slika 6

Z masko volka na glavi je izgledal tako strašen, da je v strahu zbežal na cesto in povzročil paniko v prašičjem mestecu.

Ko je bila zmeda na vrhuncu, je Dulči prenehal panično dirjati po ulicah in se vrnil v svoj dom.

Še enkrat si je ogledal spako v ogledalu, tedaj mu je v glavo šinila fantastična ideja, ki jo je hotel čimprej uresničiti. Odločil se je, da bo šel na potovanje okoli sveta, da bi odkril svoj pravi obraz in doživel kaj je to ljubezen.

V velikem navdušenju nad rešitvijo svojega problema je začel pripravljati vse najnujnejše kar je mislil, da potrebuje za takšno dolgo pot. Ko si je nadel prtljago na rame je ubogi Dulči zgledal takole:




slika 7

Ači je skoraj počil od smeha, ko je zagledal svojega bratca Dulčija v takšni opravi. Tudi Dulčyju je nenadoma postalo jasno, da silno pretirava s svojo potovalno opremo.
Na koncu se je Dulči odločil vzeti le srednje velik nahrbtik v katerega je stlačil res najnujnejše stvari in je nato brez velikega poslavljanja odšel na svojo dolgo pot.




SLIKA: Pujs odhaja

Dulči je prepotoval že pol sveta, ko ga je pot pripeljala pod vznožje velike gore. Nekaj v njegovem srcu mu je prišepnilo, da bo morda na vrhu te gore dobil odgovor na svoje veliko vprašanje. Začel se je vzpenjati in pot je postajala vedno bolj nevarna, polna globokih prepadov.

Nenadoma se je planinska steza tako zožala, da ni mogel več naprej , ker je bil še vedno precej zajetne postave. Že je skoraj obupal, ko se je nad njim iz nič pojavila zastrašujoča podoba, ki je Dulčija spomnila na glavo velike ovnice. Prikazen je odprla usta in z resnim glasom spregovorila: » Poslušaj ti, mali prašiček, jaz sem Vila Razumka in te opozarjam, da imaš sedaj samo dve možnosti: ali slediš svoji vrvi in se vrneš v varni objem doline ali pa se odvežeš, odvržeš svojo prtljago in začneš pogumno plezati v višave. Seveda pri drugi možnosti sprejemaš vso odgovornost za žalost svoje družine, če boš zgubil ravnotežje in padel v grozni prepad «.




slika 8

Dulčija postane grozno strah, začnejo se mu tresti kolena in izgubi ravnotežje.
V naslednjem trenutku ubogi Dulči že pada svoji zadnji dogodivščini naproti. Dulči ne kriči in ne joka, ko pada v temno globino, samo zapre oči in se prepusti občutku velike svobode, ki jo je ustvarjal let skozi praznino.

Nekje na robu zavesti se mu v nekem trenutku zazdi, da vidi podobo leteče čarovnice. Na čarovniški metli je poleg čarovnice sedel tudi Dulčijev bratec Ači, ki je takoj skočil k Dulčiju in mu podal v roke padalo. Tik zatem sta že oba varno s padali drsela navzdol v dolino, …




slika 9

…. prijazna čarovnica je pa odletela v stilu velike akrobatke.




slika 10

Že sta se bila skoraj z nogami dotaknila tal, ko se je pred Dulčijevimi očmi stemnilo in Dulči se zbudil v neznani postelji. Okrog in okrog je bila skoraj čista tema, še temneje je bilo kot na tejle sliki.






Dulči se je začel otipavati in ni prepoznal svojega telesa, njegove tace niso bile več tace ampak roke in noge, njegov luštni rilček se je spremenil v čuden nos.

Medtem , ko je Dulči z grozo v srcu ležal kot prikovan na postelji v neznanem prostoru se je na drugem koncu doline sprehajala Svetla Čarodejka s svojim črnim muckom. Nekam slabe volje je bila in morda celo malo žalostna. Utrujena od celodnevnega pohajkovanja po čarovniški pokrajini se je vsedla na tla. Tedaj je priplavala iz vode ribica Vilka in povedala Svetli Čarodejki, da je palček Dulči bolan in potrebuje njeno pomoč.




slika 11

Svetla čarodejka se je začudila » Kdo pa je to palček Dulči ? Jaz vem samo za enega prašička Dulčija ».
Ojej, saj res, si je mislila ribica Vilka, Svetla Vila je pozabila na palčka, ker ga je zlobni čarovnik Grdun spremenil v prašička. Pred tem je ta grdobin začaral v skalno pečino Svetlo Vilo, oziroma Belo Čarodejko, ki je skrbela za naravo v okolici Slapa bele vode. Čarovnik Grdun je želel spuščati v vodo ačrobni prašek Gnojilek, ki bi ves svet pod slapom pognojil s slabimi mislimi, zrasle bi ogromne povrtnine in sadje, ki pa bi pravljično deželo Vilandijo spremenilo v Narobesvet. Palček Duči je imel tako rad Svetlo Vilo, da se je žrtvoval za njo in pred pečino zapel pesem , ki je razblinila strašni urok:




slika 12

Gledati spet si želim tisti Slap bele vode,
ki poskakuje na prsih skrivnostne pečine,
preden ponikne v naročje želja globočine,
spere s poletno nevihto ves prah in zablode.

Bi oslepel spet od žara iskrivih odsevov,
tipal z dlanjo mehki mah pod previsom izdihov,
ugriznil med slap in pečino izvor vseh prepihov
in se igral nežno igro s Kraljico odmevov.

Iz pečine je skočila Svetla Vila in odletela. Palček Dulči je ostal na milost in nemilost hudobnega čarovnika, ki ga je spremenil v prašička in ga poslal v deželo prašičkov. Je hotel Grdun tudi Vilo ujeti spet, vendar jo je s svojim urokom le oplazil, le toliko, da ji je iz spomina izbrisal vse vedenje o palčku Dulčiju.

Ribica Vilenka je takoj zapela palčkovo čarobno pesem in Svetla Vila se je v trenutku vsega spomnila in je takoj odhitela proti palčkovi hiški. Med potjo je srečala še prijatelja volkca Nyxsusa, ki je Čarodejki z zaskrbljenim glasom povedal, da se je pokrajina okoli palčkove hiške spremenila v led in se boji, da bo palček zmrznil, če ga brž ne reši Svetla Čarodejka.




slika 13

Bolj ko se je Čarodejka bližala palčkovi hiški, topleje je postajalo v sobi kjer je prestrašen ležal pujsek Dulči. Tudi vedno bolj svetlo je postajalo. Dulči se je že toliko opomogel, da je vstal in stopil do zrcala. V ogledalu je zagledal podobo palčka in v trenutku se je spomnil kdo je, njegov Notranji otrok se je prepoznal kot palček Dulči. Potem je zunaj zaslišal korake, ki so se vedno bolj bližali. Odprl je vrata in pred njim je stala njegova Učiteljica, Svetla Čarodejka.




slika 14



Bohve kaj sta si vse povedala, jaz že ne , ker sem vse pozabil. Mogoče ti veš o čem sta se pogovarjala? Če se ti zdi, da veš , potem mi prosim napiši.

KONEC


p.s.: morda sledi nadaljevanje pravljice saj hudobni čarovnik Grdun ne miruje Wink


Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
 
PRAVLJICA O ŠKRATU KI JE IZGUBIL SVOJ OBRAZ
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1
 Similar topics
-
» PRAVLJICA O ŠKRATU KI JE IZGUBIL SVOJ OBRAZ
» Pravljica narobe svet
» Pravljica o javni hiši.
» Večerna pravljica
» Večerna pravljica

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Literarni Val :: Avtorske literarne umetnije :: Avtorske Zgodbe - PROZA :: Dušan Enova - Zbirka proznih del-
Pojdi na: