Avtorska poezija, proza in ostala avtorska besedila
 
KazaloKazalo  Registriraj seRegistriraj se  Prijava  Založba Literarni valZaložba Literarni val  
Latest topics
» FOTOGRAF
by Saša Atanasov Yesterday at 17:08

» PREKMURJE
by marko vitas Čet 22 Jun 2017 - 19:41

» VITEZ
by marko vitas Čet 22 Jun 2017 - 19:31

» Ne oziraj se v slovo
by Vasja Belšak - Tihi Don Čet 15 Jun 2017 - 17:07

» LEDENA TRGATEV - v prednaročilu
by marko vitas Čet 1 Jun 2017 - 16:59

» Jan
by Viky Tor 23 Maj 2017 - 10:57

» Literarno-glasbeni večer z Nušo Ilovar
by Nuša Ilovar Sre 17 Maj 2017 - 12:41

» Čas je
by Vasja Belšak - Tihi Don Sre 10 Maj 2017 - 19:44

» THE BOOK OF ELI
by Saša Atanasov Pet 5 Maj 2017 - 10:37

» Zate
by Viky Pet 5 Maj 2017 - 4:50

» VERZ IN POEZIJA
by nevenka Pet 28 Apr 2017 - 8:33

» MED TOLIKO RASTLINAMI
by nevenka Pet 28 Apr 2017 - 8:24

» Saša Atanasov
by Saša Atanasov Tor 18 Apr 2017 - 8:41

» VOLK
by Saša Atanasov Sob 15 Apr 2017 - 18:56

» JESEN 3
by Saša Atanasov Tor 11 Apr 2017 - 15:02

» NOVI SVET 3 (ZA NJO ...)
by Saša Atanasov Sob 1 Apr 2017 - 18:03

» POTRT
by Saša Atanasov Čet 30 Mar 2017 - 20:02

» MODREC
by Saša Atanasov Tor 28 Mar 2017 - 10:50

» NEBULOZA 18
by Saša Atanasov Ned 26 Mar 2017 - 16:49

» NI VEDELA ZAME ...
by Saša Atanasov Pet 24 Mar 2017 - 16:10

» PLANINSKI RAJ
by Saša Atanasov Sre 22 Mar 2017 - 15:37

» ZABUČALE GORE
by Saša Atanasov Tor 21 Mar 2017 - 9:04

» SKRITA LOŽA
by Saša Atanasov Ned 19 Mar 2017 - 18:47

» Sem to kar sem in na to sem ponosna
by Kristina Veras Brzin Ned 5 Mar 2017 - 21:26

» VILA IN SIROMAK
by Kristina Veras Brzin Ned 5 Mar 2017 - 21:20

» V FEBRUARJU
by Kristina Veras Brzin Ned 5 Mar 2017 - 21:14


Share | 
 

 Čarobno mestece

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
AljaS



Female
Število prispevkov : 2
Starost : 32
Kraj : Ljubljana
Datum registracije : 14/03/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Čarobno mestece   Tor 23 Apr 2013 - 12:22

Mestece je bilo majhno. Pravzaprav tako majhno, da se ne bi branilo naziva vasica. A bog ne daj, da bi to slišali njegovi prebivalci, ki so se vendarle imeli za meščane!

Tudi njega prebivalci so bil majhni. Eni po pameti, vsi pa po višini. In kljub temu so bili med njimi veliki ljudje.

Če bi kdaj kakšen pravljičar želel opisati pravljično mesto, bi morebiti opisal prav takšnega, kot je bilo mestece pred nami. Hiške so se ob rečici, ki je tekla skozi mesto, stiskale ena k drugi kot stare dame, ki klepetajo ob popoldanskem čaju. In četudi so nekatere imele več nadstropij in več prebivalcev, jim popotniki, ki so kdaj obiskali te kraje, v svojih zgodbah nikoli niso rekli kaj drugega kakor hiške. Nekatere so se tako stiskale ena k drugi, da včasih nisi vedel, če je hiška le ena ali morda dve ali celo tri. Druge so bile par korakov narazen, kakor da bi se po nepomembnem prepirčku obrnile vsaka v svojo stran in se jezno gledale izpod nadstreška. Med takimi so se izgubljale tlakovane ulice, na mestih že tako prerasle z mahom, da bi jih ne preveč pozoren mimoidoči zlahka zamenjal za puhast, živo zelen tepih. Na vogalih, ob zidovih, po balkonih in kjer je le bilo kanček prsti, so rasle živo pisane rožice. Zgodaj spomladi zvončki, trobentice in vijolice, kasneje tulipani, narcise in mačehe, še kasneje pa spominčice in marjetice. Poleti so se na vogale prav potiho prikradle še lilije in če si se takrat sprehodil po glavnem trgu, ki so ga s svojo senco že nekoliko zaščitniško objemale starodavna gospa lipa in botri vrbi, se je zdelo, kakor da si stopil v čarobni svet.

Pod dvema vrbama, kjer je se je mah v debeli senci še najbolj razbohotil, so bile razporejene tri umetelno izrezljane kovinske bele mizice, s pripadajočimi belimi stolčki. Če si vedel, kam je treba pogledat, si lahko opazil na eni od mizic mičkeno zaplato rje, ki se je skrivala na notranji strani noge. In prav ta zaplata je nekega sobotnega jutra delala strašne preglavice in, kot se bo verjetno kasneje izkazalo, tudi sive lase, gospe Štrudelbrezj. »Tega se bom lotila takoj v ponedeljek!« je obljubila vsem, ki bi jih utegnilo to zanimati, čeprav je bilo zjutraj ob sedmih takih bore malo. Takoj, ko bo v cerkvici nasproti njenega gostišča stari zvon osemkrat zabrundal, bo poklicala gospoda Sprkolo, lastnika edine prikolice v mestecu, in ga naročila v ponedeljek čim bolj zgodaj, da naloži mizico in jo odpelje na barvanje.

Tako so se stvari namreč počele v majhnem mestecu, ki leži pred nami. Za vsako stvar, ki jo je bilo potrebno postaviti, popraviti, napraviti in kar je še tega, so imeli svojega mojstra. In vsak, ki je živel v malem mestecu, je bil mojster za neko stvar.

A pustimo za hip gospo Štrudelbrezj, naj se v miru huduje in vije roke nad nebodigatreba zaplato rje. Še dovolj hitro se bomo vrnili k njej! Pokukajmo raje navzgor po cesti proti hribčku, s katerega se kot lena kača spušča tlakovana cesta. Vidite? Nekdo prihaja! Če bi takrat kateri od meščanov opazoval prišleka, kako stopa proti prvim hiškam, bi prav gotovo prisegel, da so pšenični klasi ob potki povešali glave in da so se vrabci vrešče dvignili iz vej.

In tukaj se začenja čarobna zgodba našega malega mesteca, ki jo še danes svojim vnukom pripovedujejo dedki, kadar jih njihovi odrasli sinovi in hčere ne slišijo.

Stopi torej z mano, dragi bralec, in poglejva, kdo je prišel in kaj ga je prineslo v to malo, ob tej uri še nekolikanj zaspano mestece ...
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
 
Čarobno mestece
Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Literarni Val :: Avtorske literarne umetnije :: Avtorske Zgodbe - PROZA :: NOVA PROZNA DELA VSEH ČLANOV PORTALA-
Pojdi na: