Avtorska poezija, proza in ostala avtorska besedila
 
KazaloKazalo  Registriraj seRegistriraj se  Prijava  Založba Literarni valZaložba Literarni val  
Latest topics
» ŽIVLJENJE (LIFE)
by Saša Atanasov Čet 5 Jul 2018 - 12:36

» Povabilo na kavo
by marko vitas Pon 25 Jun 2018 - 6:01

» VČASIH SE TI
by Breda Krošelj Tor 19 Jun 2018 - 21:15

» (Ne) premočrtno
by Breda Krošelj Tor 22 Maj 2018 - 5:07

» EVA 2
by Saša Atanasov Tor 8 Maj 2018 - 7:55

» EVA
by Saša Atanasov Sob 5 Maj 2018 - 21:07

» SV.PETER
by Saša Atanasov Sre 2 Maj 2018 - 19:19

» STOPNICE K SONCU
by Breda Krošelj Sob 21 Apr 2018 - 7:58

» JEKLENI TEKAČ
by Saša Atanasov Sob 31 Mar 2018 - 9:22

» pod kozarcem
by Breda Krošelj Tor 27 Mar 2018 - 20:40

» T R I L O G I J A
by Breda Krošelj Sob 10 Mar 2018 - 12:13

» Poslednji cvet
by Vasja Belšak - Tihi Don Sob 3 Mar 2018 - 15:43

» KAJ JE LEPÓ
by Breda Krošelj Sob 3 Mar 2018 - 11:42

» Na knjige bomo pozabili
by Breda Krošelj Pet 23 Feb 2018 - 8:14

» Valentinovo
by Breda Krošelj Tor 13 Feb 2018 - 22:44

» Pust
by Breda Krošelj Čet 8 Feb 2018 - 18:30

» THE BOOK OF ELI 2
by Saša Atanasov Tor 6 Feb 2018 - 18:18

» Vabilo
by tamara kecur Sob 3 Feb 2018 - 21:38

» FENIKS
by Saša Atanasov Tor 30 Jan 2018 - 14:39

» Dvakrat
by Breda Krošelj Pon 29 Jan 2018 - 10:25

» ANGEL ...
by Saša Atanasov Pet 26 Jan 2018 - 12:50

» iščem
by Breda Krošelj Pon 22 Jan 2018 - 4:06

» Pesem
by Naja Ned 21 Jan 2018 - 14:21

» Bluetooth
by marko vitas Čet 18 Jan 2018 - 19:41

» zakaj si prišel
by Breda Krošelj Pon 15 Jan 2018 - 21:51

» Mar res ljubezni ostala bova skrita
by Breda Krošelj Pet 12 Jan 2018 - 21:44


Share | 
 

 Čarobno mestece

Go down 
AvtorSporočilo
AljaS



Female
Število prispevkov : 2
Starost : 33
Kraj : Ljubljana
Datum registracije : 14/03/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Čarobno mestece   Tor 23 Apr 2013 - 12:22

Mestece je bilo majhno. Pravzaprav tako majhno, da se ne bi branilo naziva vasica. A bog ne daj, da bi to slišali njegovi prebivalci, ki so se vendarle imeli za meščane!

Tudi njega prebivalci so bil majhni. Eni po pameti, vsi pa po višini. In kljub temu so bili med njimi veliki ljudje.

Če bi kdaj kakšen pravljičar želel opisati pravljično mesto, bi morebiti opisal prav takšnega, kot je bilo mestece pred nami. Hiške so se ob rečici, ki je tekla skozi mesto, stiskale ena k drugi kot stare dame, ki klepetajo ob popoldanskem čaju. In četudi so nekatere imele več nadstropij in več prebivalcev, jim popotniki, ki so kdaj obiskali te kraje, v svojih zgodbah nikoli niso rekli kaj drugega kakor hiške. Nekatere so se tako stiskale ena k drugi, da včasih nisi vedel, če je hiška le ena ali morda dve ali celo tri. Druge so bile par korakov narazen, kakor da bi se po nepomembnem prepirčku obrnile vsaka v svojo stran in se jezno gledale izpod nadstreška. Med takimi so se izgubljale tlakovane ulice, na mestih že tako prerasle z mahom, da bi jih ne preveč pozoren mimoidoči zlahka zamenjal za puhast, živo zelen tepih. Na vogalih, ob zidovih, po balkonih in kjer je le bilo kanček prsti, so rasle živo pisane rožice. Zgodaj spomladi zvončki, trobentice in vijolice, kasneje tulipani, narcise in mačehe, še kasneje pa spominčice in marjetice. Poleti so se na vogale prav potiho prikradle še lilije in če si se takrat sprehodil po glavnem trgu, ki so ga s svojo senco že nekoliko zaščitniško objemale starodavna gospa lipa in botri vrbi, se je zdelo, kakor da si stopil v čarobni svet.

Pod dvema vrbama, kjer je se je mah v debeli senci še najbolj razbohotil, so bile razporejene tri umetelno izrezljane kovinske bele mizice, s pripadajočimi belimi stolčki. Če si vedel, kam je treba pogledat, si lahko opazil na eni od mizic mičkeno zaplato rje, ki se je skrivala na notranji strani noge. In prav ta zaplata je nekega sobotnega jutra delala strašne preglavice in, kot se bo verjetno kasneje izkazalo, tudi sive lase, gospe Štrudelbrezj. »Tega se bom lotila takoj v ponedeljek!« je obljubila vsem, ki bi jih utegnilo to zanimati, čeprav je bilo zjutraj ob sedmih takih bore malo. Takoj, ko bo v cerkvici nasproti njenega gostišča stari zvon osemkrat zabrundal, bo poklicala gospoda Sprkolo, lastnika edine prikolice v mestecu, in ga naročila v ponedeljek čim bolj zgodaj, da naloži mizico in jo odpelje na barvanje.

Tako so se stvari namreč počele v majhnem mestecu, ki leži pred nami. Za vsako stvar, ki jo je bilo potrebno postaviti, popraviti, napraviti in kar je še tega, so imeli svojega mojstra. In vsak, ki je živel v malem mestecu, je bil mojster za neko stvar.

A pustimo za hip gospo Štrudelbrezj, naj se v miru huduje in vije roke nad nebodigatreba zaplato rje. Še dovolj hitro se bomo vrnili k njej! Pokukajmo raje navzgor po cesti proti hribčku, s katerega se kot lena kača spušča tlakovana cesta. Vidite? Nekdo prihaja! Če bi takrat kateri od meščanov opazoval prišleka, kako stopa proti prvim hiškam, bi prav gotovo prisegel, da so pšenični klasi ob potki povešali glave in da so se vrabci vrešče dvignili iz vej.

In tukaj se začenja čarobna zgodba našega malega mesteca, ki jo še danes svojim vnukom pripovedujejo dedki, kadar jih njihovi odrasli sinovi in hčere ne slišijo.

Stopi torej z mano, dragi bralec, in poglejva, kdo je prišel in kaj ga je prineslo v to malo, ob tej uri še nekolikanj zaspano mestece ...
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
 
Čarobno mestece
Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Literarni Val :: Avtorske literarne umetnije :: Avtorske Zgodbe - PROZA :: NOVA PROZNA DELA VSEH ČLANOV PORTALA-
Pojdi na: