Avtorska poezija, proza in ostala avtorska besedila
 
KazaloKazalo  Registriraj seRegistriraj se  Prijava  Založba Literarni valZaložba Literarni val  
Latest topics
» SAŠA ATANASOV - PESNIŠKA ZBIRKA ''POEZIJA''
by Saša Atanasov Today at 12:03

» ZADNJI TI TRENUTKI
by Saša Atanasov Yesterday at 17:50

» FOTOGRAF
by Saša Atanasov Sob 24 Jun 2017 - 17:08

» PREKMURJE
by marko vitas Čet 22 Jun 2017 - 19:41

» VITEZ
by marko vitas Čet 22 Jun 2017 - 19:31

» Ne oziraj se v slovo
by Vasja Belšak - Tihi Don Čet 15 Jun 2017 - 17:07

» LEDENA TRGATEV - v prednaročilu
by marko vitas Čet 1 Jun 2017 - 16:59

» Jan
by Viky Tor 23 Maj 2017 - 10:57

» Literarno-glasbeni večer z Nušo Ilovar
by Nuša Ilovar Sre 17 Maj 2017 - 12:41

» Čas je
by Vasja Belšak - Tihi Don Sre 10 Maj 2017 - 19:44

» THE BOOK OF ELI
by Saša Atanasov Pet 5 Maj 2017 - 10:37

» Zate
by Viky Pet 5 Maj 2017 - 4:50

» VERZ IN POEZIJA
by nevenka Pet 28 Apr 2017 - 8:33

» MED TOLIKO RASTLINAMI
by nevenka Pet 28 Apr 2017 - 8:24

» VOLK
by Saša Atanasov Sob 15 Apr 2017 - 18:56

» JESEN 3
by Saša Atanasov Tor 11 Apr 2017 - 15:02

» NOVI SVET 3 (ZA NJO ...)
by Saša Atanasov Sob 1 Apr 2017 - 18:03

» POTRT
by Saša Atanasov Čet 30 Mar 2017 - 20:02

» MODREC
by Saša Atanasov Tor 28 Mar 2017 - 10:50

» NEBULOZA 18
by Saša Atanasov Ned 26 Mar 2017 - 16:49

» NI VEDELA ZAME ...
by Saša Atanasov Pet 24 Mar 2017 - 16:10

» PLANINSKI RAJ
by Saša Atanasov Sre 22 Mar 2017 - 15:37

» ZABUČALE GORE
by Saša Atanasov Tor 21 Mar 2017 - 9:04

» SKRITA LOŽA
by Saša Atanasov Ned 19 Mar 2017 - 18:47

» Sem to kar sem in na to sem ponosna
by Kristina Veras Brzin Ned 5 Mar 2017 - 21:26

» VILA IN SIROMAK
by Kristina Veras Brzin Ned 5 Mar 2017 - 21:20


Share | 
 

 Mrtvost

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
Samma Melita

avatar

Female
Število prispevkov : 87
Starost : 39
Kraj : Upper Carniola
Datum registracije : 14/03/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Mrtvost    Sob 19 Okt 2013 - 19:56

Spominjam se belega dne, ko sem prvič utonila med tvoje dlani in sva v plesu nežnih poljubov zapadala v strastno čutenje predanosti. Naslednje jutro sva potovala, strnjena in zaljubljena... Sočno, razgreto sva se ljubila na oltarju Afrodite in njenega očeta.

Iskala sva se v ljubko magičnih očeh, zmagovala vtisnjene prepovedane zapreke. Delila sva z ljudmi, da bi jima dala, da bi zasejala zlata zrna edinstvene, največje Ljubezni. Radi so naju imeli, radi so pili na izviru, ko sva objeta letela na krilih enosti. Živela sva v kratkih in dolgih sporočilih, ki so vedno znova tako milostno skušala prenesti bistvo popolnosti: ljubim te.

Globoko v podzemlju mene, je jezero Perle naklonilo najlepše kristalno kamenje, vseobsegajoče mavrice ljubečnosti, pozornosti, vse si zajel in me vsakič znova okopal, tako polno si me objel.

Pod sliko tvojega temnega plašča sva skrila plapolanje fontane srečnega srca. Tudi ko si potoval med roza tulipani, si me pestoval. V tvojo pretrdo masko sem dahnila nežno, ženskosti podobno pravljico. S prsti sva ti nanizala  sladkobne želje, ki so spolzele v špranjo erotike in strasti.

Spreobrnila naju je več kot nebeško popolna usoda.
Odvrgel si prežvečene laži, zapustila sem grobišče srčnosti. Ljubezen naju je rešila iz naplavljenih ujetosti. Moj Edini si.

Ničesar ni smelo biti, nihče naju ni mogel preglasiti v glasu vilink, zvezdnatih hrepenenj, nikogar, ki bi smel jemati koščke le najinih misli.

Niti senca sveta, ki ni ustvarjen za naju dva, ni padla.... Vse dokler me nisi vrgel ob tla z imenom parfuma, ki je zadušil moje srce. Ime, s katerim si z močjo Hirošime pokončal nedožno vse.

Taisti trenutek sem stežka in slabotna spoznala: zate sem igra minljivega. Trenutek le... in umrlo je.
Solze, mrtvost in dolg sprevod žalujočih praznih misli... V prah in oglje.

Zdaj se družim s spomini in jih zalivam s plazovi solza. Ne živim več. Nisem še prešla do onostranskega boga. Ostala sem tu. V mrtvosti čakajoča, da me zgrabiš, oživiš, poljubiš. Obvisela sem ne v tramontani in v burji ne. Rada bi bila vetra dih, ujet med slane valove in jadra tvoje fantastike. Rada bi zmagala, tokrat le. Shodila bi, ko bi dvignil me. Umrla sem, a za dan vseh svetih nikogar ne bo, ki bi mi prižal svečko.


Sanjala sem te. Sanjala pod težo te sveže gomile, te čudovite pisane jesenske idile. Sanjala sem, da.... Tebe sem sanjala, svojega edinega boga, tebe, ki si moj vladar obstoja, tebe, ki sem te vase skrila in tebe, ki sem s teboj iz mrtvosti postala pupa... O naju sem sanjala, danes, ko sem že mrtva.
Dvignila sem visoko k nebu dlani in prosila: "vse mi odpusti, tako lepo te je ljubiti!"

Mar mrtveci sanjamo? In kje si ti?
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
 
Mrtvost
Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Literarni Val :: Avtorske literarne umetnije :: Avtorske Zgodbe - PROZA :: NOVA PROZNA DELA VSEH ČLANOV PORTALA-
Pojdi na: