Avtorska poezija, proza in ostala avtorska besedila
 
KazaloKazalo  Registriraj seRegistriraj se  Prijava  Založba Literarni valZaložba Literarni val  
Latest topics
» 105. KAVARNIŠKI VEČER - Nina MEDVED
by Nuša Ilovar Sre 4 Jan 2017 - 10:18

» KUPIDOV BLAGOSLOV
by marko vitas Sob 17 Dec 2016 - 2:25

» Bratje Karamazovi
by marko vitas Pet 9 Dec 2016 - 16:31

» INTEGRAL
by marko vitas Tor 29 Nov 2016 - 21:36

» O sanjah..
by marko vitas Tor 22 Nov 2016 - 19:12

» 103. kavarniški večer - ZARJA VRŠIČ
by Nuša Ilovar Čet 3 Nov 2016 - 15:42

» Predstavitev poezije Nuše Ilovar v besedi in glasbi
by Nuša Ilovar Sre 2 Nov 2016 - 12:03

» VSE JE ZAMAN
by Saša Atanasov Sre 19 Okt 2016 - 16:37

» Literarni večer ob besedi, plesu in zvoku!
by Vesna Kukić Sre 19 Okt 2016 - 7:02

» Jesenska balada
by Vasja Belšak - Tihi Don Sob 15 Okt 2016 - 10:19

» 102. kavarniški večer - MILENA ŠIMUNIĆ
by Nuša Ilovar Sre 5 Okt 2016 - 22:34

» DISTOPIJA
by Bojan Ekselenski Tor 4 Okt 2016 - 10:57

» Bojan Ekselenski: Terorist
by Bojan Ekselenski Tor 4 Okt 2016 - 9:31

» Vsebina Supernove, prve tiskane slovenske revije za spekulativno fikcijo
by Bojan Ekselenski Tor 4 Okt 2016 - 9:27

» Supernova, prva slovenska literarna revija za spekulativno fikcijo.
by Bojan Ekselenski Tor 4 Okt 2016 - 9:19

» Bojan Ekselenski, zamaskiran alien, pomembna živina First Orderja
by Bojan Ekselenski Tor 4 Okt 2016 - 9:12

» On a Quest of Reverse Translation
by marko vitas Ned 2 Okt 2016 - 9:32

» The spirit of love
by Mirjana Gabrovec Tor 20 Sep 2016 - 9:35

» Mother nature
by Mirjana Gabrovec Sob 17 Sep 2016 - 7:54

» Vitezi in Čarovniki - prva dva dela Trilogije o Vesoljnem casrtvu
by Bojan Ekselenski Sre 14 Sep 2016 - 5:25

» DIMENZIJE POGLEDOV
by marko vitas Sre 7 Sep 2016 - 23:13

» MIŠKA PIŠKA
by Saša Atanasov Sre 7 Sep 2016 - 9:17

» Matrica I. del
by marko vitas Ned 4 Sep 2016 - 18:54

» TI SI MOJ OTOK
by nevenka Sob 3 Sep 2016 - 9:20

» Festival Akustične Glasbe - FAG 2016 Žalec
by Nuša Ilovar Sre 24 Avg 2016 - 9:29

» za ljubljena duša
by nevenka Sob 20 Avg 2016 - 7:09


Share | 
 

 Jočem, da umrjem

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
Samma Melita



Female
Število prispevkov : 87
Starost : 39
Kraj : Upper Carniola
Datum registracije : 14/03/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Jočem, da umrjem   Pon 23 Feb 2015 - 21:18

Usmili se me, Vsemogočni!

Zavržena, utrujena, oropana ležim na tleh, polita od solza. Na dvanajstih kvadratih ujete boleče zapuščenosti.

Petek trinajstega.
Odšla sem. Zapustila zmajsko mesto srbskega sociofoba, okrvavljena in nemočna pred kriki tistega, ki me je zaplodil in z bolniške postelje kričal vame prasica, kurba, ciganka, ničvrednica, ki nisi ničesar ustvarila.

Mati, mati... plazeča se po kolenih za njo, da bi slišala njen glas... A je obmolknilo mobilno omrežje.

Brat! Brat! Moj brat! Praznuješ! Praznuješ, ker je petek trinajsti! Jemljem slovo. Pridi. Praznujva! ... Ni te bilo...

Balzamirana s čistim oljem žive sirote, ovita z ovoji starega značilnega vonja kaznovanja, sem sedla in odšla ob pol polnoči proti tejle Poljski.

En teden lakote. En teden brez čokolešnika.
Brez žlice, brez krožnika, brez staršev, brez upanja. En teden poginjanja na robu še vzdržnega zla. Brez kučme in krznenega jopiča.

Krakowskie przedmieście v soncu podkarpatske ostrine ozračja ponudi vse novo, ujeto med staro pošto in litovskim herojem.
Naslonim se na praznino, ki ostaja za bolečim zidom zanikanega srca. Odkorakam mimo kapucinske cerkve in vržem 2 groša za zdravje nekoga... Skušam se nasmehniti in vsaj malo ljubiti ljudi, ki me vzamejo medse, da mi ogrejejo korake z močnim črnim čajem. Nahranim se s pierogi in ogromnimi ocvirki, ki me ne spominjajo na dom, le na željo, da bi dom imela.
Pogumna stopim na trambus. Zavedajoča se, da sem neznanka med prijetnimi slovanskimi ljudmi, se potopim z razmočenimi papirnatimi robčki v smrkanje, ki v meni kriči: "Kaj je smisel? Nočem več živeti!"
Na glavi zajčje krzno in prsti pobegli v prevelike usnjene rokavice, no, zmrzujem v pretankem plašču, hiteča na tistih nekaj kvadratnih metrov ogretega cimra, razmišljujoča, da kljub vsemu iz dneva v dan postajam malce močnejša, malo manj boleča, malo manj skeleča.
A v meni trepeta: nikogar nimam, ki bi na slovenski zemlji čakal, da se vrnem iz jarma, ki bi pristavil ramo in dovolil, da se izjočem iz srca.

Tako kruta je tujost, takšna je osamljenost in z njo tujina.
Gluha. S koščki jabolka, ki ga puščam črnim vranam na oknu s pogledom na jutra, ki se rojevajo zanje.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
 
Jočem, da umrjem
Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Literarni Val :: Avtorske literarne umetnije :: Avtorske Zgodbe - PROZA :: NOVA PROZNA DELA VSEH ČLANOV PORTALA-
Pojdi na: