Avtorska poezija, proza in ostala avtorska besedila
 
KazaloKazalo  Registriraj seRegistriraj se  Prijava  Založba Literarni valZaložba Literarni val  
Latest topics
» Nasmeh me tvoj več ne pozdravi
by Breda Krošelj Today at 8:26

» xxx
by Breda Krošelj Ned 15 Okt 2017 - 0:29

» VIKA
by Saša Atanasov Pet 13 Okt 2017 - 15:58

» Spomin na ljubezen
by Breda Krošelj Tor 10 Okt 2017 - 9:43

» Moj navdih
by stojanvajda Sob 9 Sep 2017 - 12:43

» Pesem odgovor
by marko vitas Pet 25 Avg 2017 - 19:52

» PAINTRESS
by Saša Atanasov Ned 20 Avg 2017 - 9:47

» SARKASTIČNA PESEM
by Saša Atanasov Sre 16 Avg 2017 - 17:17

» SVET 3
by Saša Atanasov Čet 10 Avg 2017 - 19:48

» CHECKMATE
by Saša Atanasov Pet 4 Avg 2017 - 16:26

» TIHO (OB STRUGI) ...
by Saša Atanasov Ned 30 Jul 2017 - 23:07

» Pesem brez konca
by Vasja Belšak - Tihi Don Sob 29 Jul 2017 - 20:17

» KO SI ZARDELA ...
by Saša Atanasov Pet 28 Jul 2017 - 12:35

» Ne moreš mi biti ne prijatelj ne partner
by Viky Sre 26 Jul 2017 - 8:07

» PESEM
by Saša Atanasov Sre 19 Jul 2017 - 7:24

» UGANKA
by marko vitas Ned 16 Jul 2017 - 7:42

» IZGUBIL BITKO, NE VOJNE ...
by Saša Atanasov Sob 8 Jul 2017 - 14:08

» GN-z11
by Saša Atanasov Čet 6 Jul 2017 - 13:21

» DESET BOŽJIH ZAPOVEDI
by Saša Atanasov Tor 4 Jul 2017 - 15:27

» Troll-i
by Saša Atanasov Sob 1 Jul 2017 - 14:41

» BOŽJI SRD
by Saša Atanasov Pet 30 Jun 2017 - 20:13

» VOLK IN VOLKULJA
by Saša Atanasov Tor 27 Jun 2017 - 18:22

» SAŠA ATANASOV - PESNIŠKA ZBIRKA ''POEZIJA''
by Saša Atanasov Pon 26 Jun 2017 - 12:03

» PREKMURJE
by marko vitas Čet 22 Jun 2017 - 19:41

» VITEZ
by marko vitas Čet 22 Jun 2017 - 19:31

» Ne oziraj se v slovo
by Vasja Belšak - Tihi Don Čet 15 Jun 2017 - 17:07


Share | 
 

 Jočem, da umrjem

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
Samma Melita

avatar

Female
Število prispevkov : 87
Starost : 39
Kraj : Upper Carniola
Datum registracije : 14/03/2012

ObjavljaNaslov sporočila: Jočem, da umrjem   Pon 23 Feb 2015 - 21:18

Usmili se me, Vsemogočni!

Zavržena, utrujena, oropana ležim na tleh, polita od solza. Na dvanajstih kvadratih ujete boleče zapuščenosti.

Petek trinajstega.
Odšla sem. Zapustila zmajsko mesto srbskega sociofoba, okrvavljena in nemočna pred kriki tistega, ki me je zaplodil in z bolniške postelje kričal vame prasica, kurba, ciganka, ničvrednica, ki nisi ničesar ustvarila.

Mati, mati... plazeča se po kolenih za njo, da bi slišala njen glas... A je obmolknilo mobilno omrežje.

Brat! Brat! Moj brat! Praznuješ! Praznuješ, ker je petek trinajsti! Jemljem slovo. Pridi. Praznujva! ... Ni te bilo...

Balzamirana s čistim oljem žive sirote, ovita z ovoji starega značilnega vonja kaznovanja, sem sedla in odšla ob pol polnoči proti tejle Poljski.

En teden lakote. En teden brez čokolešnika.
Brez žlice, brez krožnika, brez staršev, brez upanja. En teden poginjanja na robu še vzdržnega zla. Brez kučme in krznenega jopiča.

Krakowskie przedmieście v soncu podkarpatske ostrine ozračja ponudi vse novo, ujeto med staro pošto in litovskim herojem.
Naslonim se na praznino, ki ostaja za bolečim zidom zanikanega srca. Odkorakam mimo kapucinske cerkve in vržem 2 groša za zdravje nekoga... Skušam se nasmehniti in vsaj malo ljubiti ljudi, ki me vzamejo medse, da mi ogrejejo korake z močnim črnim čajem. Nahranim se s pierogi in ogromnimi ocvirki, ki me ne spominjajo na dom, le na željo, da bi dom imela.
Pogumna stopim na trambus. Zavedajoča se, da sem neznanka med prijetnimi slovanskimi ljudmi, se potopim z razmočenimi papirnatimi robčki v smrkanje, ki v meni kriči: "Kaj je smisel? Nočem več živeti!"
Na glavi zajčje krzno in prsti pobegli v prevelike usnjene rokavice, no, zmrzujem v pretankem plašču, hiteča na tistih nekaj kvadratnih metrov ogretega cimra, razmišljujoča, da kljub vsemu iz dneva v dan postajam malce močnejša, malo manj boleča, malo manj skeleča.
A v meni trepeta: nikogar nimam, ki bi na slovenski zemlji čakal, da se vrnem iz jarma, ki bi pristavil ramo in dovolil, da se izjočem iz srca.

Tako kruta je tujost, takšna je osamljenost in z njo tujina.
Gluha. S koščki jabolka, ki ga puščam črnim vranam na oknu s pogledom na jutra, ki se rojevajo zanje.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
 
Jočem, da umrjem
Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Literarni Val :: Avtorske literarne umetnije :: Avtorske Zgodbe - PROZA :: NOVA PROZNA DELA VSEH ČLANOV PORTALA-
Pojdi na: