POT NAVZGOR
počasi vstajam iz dna
se vzpenjam
previdno stopam
da znova ne padem
v tisto dno
kjer sem dolgo bil
žuljava so stopala
razpokana kot Veliki kanjon
a nepopustljiva
odločena da tokrat uspejo
privleči telo na vrh
besede obupa so zastonj
samopomilovanje nesmiselno
v državi kjer nihče več ne gleda
dlje kot do svojega kupa bankovcev
kjer jedo tvoj pogum
v velikih kosih
tisti ki ga nimajo
samo ta previs še pa bom na vrhu
čeprav se mi zdi da je tam še eden
in za njim novi
vztrajam
Kazalo 
Registriraj se 
Založba Literarni val 
