SEANSA
prestrašeno stopim v medlo osvetljeno sobo
stoli postavljeni v krogu , pogledi odtujeni ,
utrujeni ,izgubljeni . Pesniki sedijo na mestih
za katere nihčene ve da obstajajo. Mir in tišina.
Niso nebesa sem najprej pomislil . tudi vice ne
niti pekel ni tako hladen se mi zdi. Tako so rekli
stari ljudje, čeprav ne verjamem da so ga videli
osebno. Globoki vzdihi ko se posedam mi govorijo
da sem opažen, nespregledan,nič boljši od njih.
Tista gospa s temnimi očali , nekakšnimi papirji
v roki se mi zdi da bo povezovala program.
Kar naenkrat pa mi reče :"Predstavite se prosim!"
Moje ime je Mojmir odgovorim in šokiran spoznam
"Pozdravljen Mojmir" zadoni iz desetih grl. Ja tu sem.